Lafarge se vrača 

V Trbovljah bi spet mleli, skladiščili in odpremljali cement.

Objavljeno
18. oktober 2019 19.07
Posodobljeno
18. oktober 2019 19.07
Najbolj običajno za cementarne je, da se okoli njih dviga prah. Tudi okoli trboveljskega Lafargea se kar ne neha prašiti. Štiri leta in pol je minilo, kar se je francoska multinacionalka odločila, da trboveljsko tovarno do nadaljnjega pošlje v mirovanje. Več kot petdeset ljudi je izgubilo delo, konzervirana tovarna s 140-letno tradicijo pa je postala »trgovsko-distribucijski center s kamnolomom«. Ker ni spoštovala zakonodaje, so ji vzeli okoljsko dovoljenje.

Mirovanju Lafargea se je zdaj očitno iztekel čas. Cementni velikan Lafarge Holcim je državo Slovenijo zaprosil, da mu dovoli zagnati del proizvodnega procesa: mletja, skladiščenja in odpreme cementa. Se moramo pripraviti, da bo Lafarge spet dvigoval prah? Prašne delce bo gotovo … Slabih sto kilogramov na leto.

V Trbovljah bi spet mleli, skladiščili in odpremljali cement.


Lafarge Holcim ni mogel izbrati boljšega trenutka za to, da na Arso naslovi zahtevo za začetek predhodnega postopka za zagon konzerviranih naprav in zaprosi za dovoljenje za obuditev procesa mletja po postopku izpred štiridesetih let. Trboveljska politika je namreč pred mesecem prižgala zeleno luč elektrofiltrskemu pepelu. Za sanacijo površin ga sme uporabljati Rudnik, skladišči ga lahko tudi energetska družba HSE EDT. Čemu bi torej nasprotovali »nedolžnemu« pepelu, ki ga dodajajo cementu? Lafargeholcimov cement ekspert je, denimo, v 65 odstotkih iz klinkerja, preostalo je mešani dodatek: plavžna žlindra, elektrofiltrski pepel, polnila in sadra. V Trbovlje bi surovine vozili od drugod: iz železarn, termoelektrarn, klinker tudi iz tujine ...

Zagon mlina, silosov za cement, hale za klinker, pakirnice in kamionskega nakladišča bo poleg nekaj dodatnih decibelov na območju cementarne in emisij prahu zagotovil tudi nekaj novih delovnih mest. Z novimi zaposlitvami bo onesnaževalec pridobil nove privržence v lokalnem okolju, ki si bo glede na pretekle izkušnje s sežigom 11.119 ton odpadnih olj, gum in plastike v vsega 222 dneh ali 55 ton na dan, oddahnilo in reklo: Lahko bi bilo tudi slabše. Če bi cementarna, denimo, spet zaprosila za dovoljenje za sežig odpadkov in poskusila ponoviti zgodovino … Smo lahko prepričani, da je ne bo?