Lampreht dobil podporo, Greblo premalo glasov

Ljubljana - Miha Lampreht, kandidat za direktorja Radia Slovenija, je na programskem svetu dobil prepričljivo podporo. Soglasje k njegovemu imenovanju je namreč dalo kar 22 programskih svetnikov od 24; dva sta se glasovanja vzdržala. In medtem ko je bilo imenovanje Lamprehta tako rekoč neproblematično, je nekoliko več nemira v programski svet vnesla kandidatura Patrika Grebla za televizijskega direktorja. Ta na koncu ni zbral dovolj glasov, da bi lahko postal direktor Televizije Slovenija. Zanj je glasovalo deset članov programskega sveta, 11 jih je bilo proti, štirje pa so bili vzdržani. S takšnim izidom ni pridobil soglasja, ki ga generalni direktor Marko Filli potrebuje za imenovanje direktorja. Res pa je tudi, da je Filli pred glasovanjem postavil strožja pravila od predpisanih (relativna večina), in sicer, da bo kandidata (tako radijskega kot televizijskega) imenoval za direktorja le, če bo dobil absolutno večino. Greblo bi po tej razlagi potreboval 15 glasov programskih svetnikov (vseh je 29). A dobil ni, kot je pojasnila pravnica Cvetka Žirovnik , »nobene večine«; ne relativne ne absolutne.

»Najboljši kompromis« ni zadoščal

Kot je dejal Filli, odločitev za Grebla ni bila lahka, saj noben kandidat ni bil idealen. Kot je dejal, se je zavedal tudi tega, da je v povezavi z imenovanjem Grebla odprtih veliko vprašanj, na primer to, da sodeluje s Sazasom. Filli je to označil celo za nekaj dobrega. »Če nasprotnega vojščaka ali celo oficirja dobiš na svojo stran, vidim to prej kot prednost kakor kot slabost,« je pojasnil Filli.

Glede očitkov, ki letijo na Grebla v zvezi z vodenjem Avditorija Portorož, na kar je Fillija v pismu, ki smo ga objavili v Delu, opozarjal tudi direktor Cankarjevega doma Mitja Rotovnik , pa je Filli dejal, da ima sam povsem nasprotne informacije, ki trditve v pismu v celoti zavračajo. »Kandidat je najboljši kompromis,« je še dodal Filli. Greblo je svetnikom pojasnil, da ni zaposlen na Sazasu ter da se že vrsto let počuti kot RTV-jevec pa tudi, da bi v primeru podpore programskega sveta opustil dejavnosti, ki bi ga lahko pripeljale v konflikt interesov.

Radijskega kandidata, Mihe Lamprehta, na glasovanju ni bilo, saj je bil včeraj še zadržan v tujini, tako da svetnikom ni mogel odgovarjati na vprašanja. A kljub temu večjih pomislekov ni bilo. »Njegov program, osebnost in izkušnje, ki jih ima, so me prepričali,« je svojo odločitev utemeljil Filli.

Bo TV Slovenija do novega zakona o RTV vodil vršilec dolžnosti?

Ker je kriza vodenja RTV z izkupičkom programskega sveta rešena le polovično, bo Filli najverjetneje že jutri sporočil svojo odločitev, kako rešiti nastalo situacijo. Na voljo ima tri možnosti: da za vršilca dolžnosti predlaga zdajšnjega v. d. direktorja Televizije Janeza Lombergarja, ki se mu mandat izteče 15. oktobra, da predlaga novega vršilca dolžnosti in/ali objavi nov razpis (za kar pa ima premalo časa). Zato bo generalni direktor v prihodnjih dneh programskemu svetu v predhodno soglasje najverjetneje predlagal kandidata za v. d. direktorja Televizije Slovenija.

Po neuradnih informacijah bi bila najbolj realna rešitev ta, da bi Lombergarju, ki je že bil direktor Televizije, podaljšali vedejevstvo do sprejetja novega zakona o RTV, po katerem bo treba tako ali tako na novo imenovati celotno vodstvo RTV. Državni zbor ga bo predvidoma obravnaval že v drugi polovici oktobra, in če bo potrjen, bo zakon začel veljati 1. januarja 2011.

Iz tiskane izdaje Dela