Nad več kot 210.000 delodajalci bdi le 42 delovnih inšpektorjev

Inšpektorji opozarjajo, da jih je premalo, da bi lahko pripomogli k vzpostavitvi dostojnih delovnih razmer.

Objavljeno
27. marec 2018 17.35
Delavec na gradbišču hotela Intercontinental ,Ljubljana Slovenija 14.06.2016 [Gradbeništvo,delavci,delo]
Barbara Hočevar
Barbara Hočevar

Ljubljana - Kršitev delovnopravne zakonodaje je vse več, inšpekcija za delo pa zaradi pomanjkanja kadra svojih nalog ne more opravljati tako, kot bi bilo treba, opozarjajo inšpektorji. Čeprav je krepitev delovnega inšpektorata koalicija zapisala med svoje prioritete, je prejšnji teden odobrila le pet novih zaposlitev.

Za nadzor 210.884 pravnih subjektov z več kot 800.000 zaposlenimi je pristojnih samo 42 inšpektorjev za delovna razmerja in 32 za varstvo pri delu. »Veliko premalo nas je, da bi lahko zagotovili učinkovito pomoč državljanom v stiski in pripomogli k vzpostavitvi ustreznih, z zakonodajo skladnih in človeka dostojnih delovnih razmer,« je strnil Boštjan Račič, sindikalni zaupnik na Inšpektoratu za delo Republike Slovenije (IRDS). »Ne moremo zagotoviti ustrezne zaščite. Mentaliteta določenega dela delodajalcev je na tako nizki ravni, da je izkoriščanje delavcev postalo folklora - zamujajo s plačilom ali tega sploh ni, ne spoštujejo delovnega časa, pogoji dela so neustrezni, srečujemo se z odpovedmi, trpinčenjem. V večjih mestih imamo toliko prijav, da okoli 85 odstotkov nadzorov opravimo na podlagi prijav. Vse drugo so usmerjene akcije. Pa še pri tem zaostajamo. Rednih nadzorov si ne moremo privoščiti. Že od gospodarske krize,« je kritičen Račič, ki opozarja, da jih je veliko premalo tudi glede na standarde, ki jih za učinkovito delovanje določa Mednarodna organizacija dela.

Zaradi slabih razmer na inšpektoratu je Levica julija lani zahtevala sklic pristojnega parlamentarnega odbora. Poslanci so takrat sprejeli sklep, s katerim so vlado pozivali, naj v kadrovskem načrtu omogoči zaposlitev vsaj 20 novih inšpektorjev za nadzor delovnih razmerij do konca leta 2018. Inšpektorji so upali, da taka odločitev na državnozborski ravni nekaj pomeni, posebno ker je bila krepitev inšpektorata ena od koalicijskih zavez, a v resnici ni bila za nikogar zavezujoča. Kar se je nato pokazalo tudi v praksi. »To je norčevanje iz inšpektorjev, predvsem pa iz pravic zaposlenih, državljanov, ki potrebujejo pomoč v delovnem procesu,« se je Račič odzval na vladno odločitev, po kateri bodo ta ali prihodnji teden objavili razpis za le pet delovnih mest za nedoločen čas.

Najbolj kritične panoge: turizem, gostinstvo, trgovina

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnost Anja Kopač Mrak zagotavlja, da so v zadnjih treh letih zahtevali nove zaposlitve in da sama nikoli ni dala soglasja na skupni kadrovski načrt vlade prav zato, ker njihova želja v njem ni bila upoštevana. Dokler je bilo mogoče, je ministrstvo dajalo inšpektoratu zaposlitve iz svoje »kvote«, vendar se zadnja leta tudi sami spopadajo s kadrovsko krizo. »Kolegi z drugih ministrstev se pritožujejo, da je tudi v drugih inšpekcijah žal zelo podobno stanje,« ugotavlja Kopač Mrakova.


Glavna inšpektorica za delo Nataša Trček. Foto: Ljubo Vukelič/Delo

»Na našem področju je zelo veliko prijav, v preteklem letu smo jih prejeli 6777, kar je več kot kadarkoli. Od tega jih je bilo več kot 5500 glede delovnih razmerij, ki bi jih moralo preveriti 42 ljudi. To pa je številka, ki je nihče ne zmore. Za primerjavo: finančna uprava, ki ima 420 inšpektorjev, prejme okoli 7300 prijav,« pravi Nataša Trček, glavna inšpektorica za delo. Če je bil prej zelo velik problem, da delodajalci niso zaposlovali, ko bi morali, jih je zdaj vse več, ki ne dobijo kadra. »Še vedno ugotavljamo, da delavci preveč in predolgo delajo,« ugotavlja Nataša Trček. Tako kot v preteklih letih je najbolj problematično izplačilo plač in regresa, ki so prepozni ali jih sploh ni. Lani so ugotovili več kot 6000 takšnih kršitev. Na to, da je ta številka najvišja do zdaj, vpliva tudi, da so bili lani z več akcijami pozorni posebno na to področje. Lani so skupaj izrekli za več kot tri milijone evrov glob.

Katere panoge so najbolj kritične? »Zelo izstopajo predvsem turizem, gostinstvo in trgovina, tako po izplačilih plač, posebno pa po nespoštovanju delovnega časa. Tudi druge kršitve so v teh panogah zelo pogoste.« Veliko prijav je tudi v gradbeništvu, kar se izraža tudi v večjem številu ugotovljenih kršitev. Ena od težav inšpektorata pa je še, da ni premalo zgolj inšpektorjev, ampak tudi podpornega osebja. Zdaj imajo, na primer, samo enega informatika, ki vzdržuje celoten informacijski sistem.