Tiskane izdaje
Laško – Prva centrala na vodni pogon za pridobivanje elektrike na Slovenskem je stala ob laškem zdravilišču. Tam so že pred 130 leti, zgolj šest let po Edisonovem odkritju žarnice na žarilno nitko, žarnice razsvetljevale kopališče in zdraviliški park. Maketa centrale z velikim kolesom je odslej na ogled ob zdravilišču.
Zgodovinski zapisi o razvoju elektrotehnike v Sloveniji razkrivajo, da se je proizvodnja elektrike na vodni pogon začela v Laškem leta 1885. To je bilo zgolj štiri leta po tem, ko se je proizvodnja elektrike na vodni pogon začela v prvi hidroelektrarni na svetu v bližini Niagarskih slapov v Združenih državah Amerike. Lastnik laške elektrarne je bil Jacob F. Schoellkopf, ki so ga kmalu oklicali za kralja elektrike.
Idejni vodja projekta postavitve makete, Laščan Srečko Lesjak iz Elesa, pojasnjuje, da obstajajo viri, ki bi lahko letnico pridobivanja električne energije v Laškem pomaknili še bliže ameriškim začetkom: »Po navedbah zgodovinskih zapisov Zdravilišča Laško je vodni pogon črpalk deloval že leta 1882 in tudi pridobivanje elektrike se je menda začelo tega leta, vendar verodostojne listine ni mogoče pridobiti, jo pa še vedno iščemo.«
Če bi takšen dokaz našli, bi to pomenilo, da je prva žarnica zasvetila prav v Laškem, tako pa ima to čast Maribor. Tam je prva žarnica zasvetila leta 1883, dinamo je bil priključen na parni stroj. Zagotovo pa so v Laškem gorele prve žarnice s centralo na vodni pogon.
Vse za turizem
Velik napredek je omogočila želja po mondenosti letovišča, potem ko je inženir Leopold Rödel leta 1854 uvidel pomen laških termalnih vrelcev in postavil kopališče Kaiser Franz Josephs Bad. Laške toplice so bile vedno bolj prepoznavne in svojo priložnost je zaslutil dunajski bogataš in športnik Teodor Gunkel, ki je toplice kupil leta 1882. Lesjak razlaga, da je novi lastnik obnovil dotedanjo zgradbo, jo še povečal, dogradil bazen in obnovil kopalne kabine. Ob severni steni zgradbe so dogradili pritlično strojnico, jo opremili z dvema sesalkama za črpanje termalne vode v višje ležeči bazen in kabine.
»Naprava je stala na zunanji steni strojnice in je obsegala ogrodje z vgrajenim vodnim kolesom premera pet metrov in širine en meter. Vodno kolo je imelo prigrajen pogon elektrodinama za proizvodnjo električne energije. Dinamo je imel jakost pet kilovatov, 110 voltov istosmerne napetosti,« prvo slovensko centralo na vodni pogon opisuje Lesjak.
Čeprav zdravilišče leži ob Savinji, so za pogon črpalk uporabili vodo potoka Rečica. »V potok so vgradili lesen jez pri vili Rečica in vodo speljali po posebnem jašku vzporedno s potokom pod železniško progo in cesto Celje–Laško do vodnega kolesa,« razlaga Lesjak. Električni tok so uporabljali za razsvetljavo kopališča in sprehajališča v parku.
Muzej elektroprenosa
Dvanajst let po začetkih v Laškem je začela delovati Hidroelektrarna Fužine, ki je bila prva na izmenični tok. Prva javna deželna elektrarna na Slovenskem, hidroelektrarna Završnica na Gorenjskem, je še mlajša, začela je delovati leta 1915. Prav zato, ker se je v Laškem vse začelo, so ob 80-letnici prenosne dejavnosti na ozemlju Slovenije leta 2004 tam odprli Muzej elektroprenosa Fala – Laško.
Razstavljenih imajo skoraj 5000 eksponatov slovenske elektroprenosne zgodovine, ki bi bili lahko hitro pozabljeni in izgubljeni, opozarja Lesjak: »Marljive roke prenosnih delavcev so skozi desetletja ohranile marsikatero fotografijo, pisni dokument, kadrovsko kartoteko, projektno dokumentacijo, tudi posamezne aparature, delček kakšne naprave, orodja ali osebnega zaščitnega sredstva pa tudi telefonski ali radijski aparat. V zadnjih dveh desetletjih je bilo zelo intenzivno brskanje po starinskih eksponatih in po ostankih naprav, na katerih so se zgodili defekti. Gonilna sila vsega tega je bila želja po ohranjanju tehniške dediščine, povezane z razvojem prenosne dejavnosti na Slovenskem.«
Tudi zato je Lesjak dal idejo za postavitev makete naprave za proizvodnjo električne energije: »Na prvo napravo na vodni pogon v Sloveniji ni ostalo nobenega spomina, fotografije ali njenih delčkov razen skromnih pisnih dokumentov.« Maketa tudi deluje. Sicer se po njej ne steka voda, vendar boste s pritiskom na gumb zagnali veliko kolo in obcestna svetilka bo zasvetila.
