Tiskane izdaje
Ljubljana - Na območni gozdnogospodarski enoti Ljubljana Zavoda za gozdove Slovenije so nedavno javno razgrnili osnutek načrta za ravnanje z gozdovi do leta 2014, ki ga bo moralo v končni fazi potrditi tudi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Marjana Tavčar iz območne gozdnogospodarske enote Ljubljana je pojasnila, da je cilj dolgoročnega gospodarjenja z gozdovi na območju Ljubljane zagotoviti, da se posek gozda realizira v najvišji dovoljeni meri, saj se na ta način lahko zagotovi prihodnja kakovost gozda.
Na omenjeni območni enoti zavoda si bodo zato tudi v prihodnje prizadevali, da bi lastnike gozdov vzpodbudili k samoiniciativni sečnji predvsem tanjših in mlajših dreves, da bi lahko ostalim omogočili boljšo rast. Pri tem je dodala, da je n ekaterim lastnikom pa je skrb za gozdove odvečna, drugi pa si želijo skrbeti za gozd, vendar jim odloki o zaščiti gozda tega ne dovolijo. Gre predvsem za lastnike gozdnatih površin okrog Šišenskega hriba, Rožnika in Tivolija, ki so bili pred sečnjo leta 1986 zaščiteni z odlokom mestnih oblasti o ustanovitvi krajinskega parka oz. zaščiti naravne znamenitosti, je dejala. Medtem ko bi ti lastniki radi upravljali s svojimi gozdovi, pa te pravice ne morejo izvajati, saj imajo te površine pomembno družbeno vlogo. Predstavljajo namreč prostor za rekreacijo vseh meščanov.
Ker ti lastniki ne morejo sekati v svojem gozdu, imajo s svojo lastnino predvsem stroške, zaradi česar so se - Tavčarjeva je izpostavila predvsem lastnike gozdnih površin na Grajskem hribu - v preteklosti pogosto odločali, da svoj gozd podarijo Mestni občini Ljubljana (MOL), saj ga zaradi odlokov o zaščiti gozdov na tovrstnih območjih niso mogli prodati.
Upravljanje z gozdovi, ki so pod pristojnostjo gozdnogospodarske enote Ljubljana, je zapleteno tudi zaradi razpršenega lastništva, ki so ga povzročili denacionalizacijski postopki. Kot je poudarila, " se je pojavilo veliko dedičev gozdov, ki ne vedo, do kam segajo njihove gozdne parcele".
Država stroške rednih vzdrževalnih del v gozdu sofinancira v višini med 30 in 40 odstotki, je še povedala in dodala, da je višina sofinanciranja odvisna od funkcije, ki jo ima gozd. Na ta način se država lastnikom "odkupi" za dejstvo, da je gozd javna površina, v kateri se lahko prosto sprehajajo prav vsi, ne le lastniki.
Gozdnogospodarska enota Ljubljana zajema ves osrednji in zahodni del MOL in manjši del občine Medvode. Gre za okoli 4760 hektarov gozdov na skupni površini 18.760 hektarov, kar predstavlja 25-odstotno gozdnatost. Prevladujejo zasebni gozdovi (86 odstotkov), občinskih gozdov je za štiri odstotke, ostalo pa so državni gozdovi.
Gozdovi so v lasti 10.800 gozdnih posestnikov, kar pomeni, da je povprečna gozdna posest velika 0,36 hektarja. Večinoma gre za večnamenske gozdove (66 odstotkov), 32 odstotkov gozdov čaka na razglasitev za gozdove s posebnim namenom. Dva odstotka gozdov pa sta razglašena kot varovalni gozdovi.
