Tiskane izdaje
Ljubljana – Čeprav je bilo videti, da etažni lastniki in upravniki njihovih hiš ne bodo nikoli na isti liniji, smo dočakali celo to. Vsi, s stroko vred, v en glas nasprotujejo hitri noveli stanovanjskega zakona, češ da je še slabša od veljavne ureditve. Zato pozivajo ministrico Ireno Majcen, naj predlog nemudoma umakne.
Toča kritik se na ministrstvo zgrinja že od začetka javne obravnave zakona. Posameznih sprememb za zdaj niso hoteli komentirati, niti pojasniti razlogov ali analitičnih podlag zanje (teh, kot kaže, pravzaprav ni). Kljub pozivom energije za umik novele še niso zbrali, so pa podaljšali sprva le dvotedensko javno obravnavo. Tako imajo deležniki za oddajo pripomb in predlogov zdaj časa do 8. januarja.
Poglavitni deležniki, upravniki, organizirani v Zbornici za poslovanje z nepremičninami pri GZS, in etažni lastniki so oddali vsak svoje videnje, kako bi moralo biti regulirano upravljanje, opredelili pa so se tudi do posamičnih predlogov. Glavne smo povzeli v preglednici, dokazujejo pa, da stojijo trdno vsak na svojem bregu. Skupno jim je le to, da se ne strinjajo z rešitvijo, kot jo je ponudil predlagatelj, utemeljitve za to pa so povsem različne.
Huda kri zaradi računov
Upravniki na primer menijo, da težave, ki jih zakonodajalec domnevno poskuša reševati, niso tako pereče, da bi upravičile bliskovito novelo, ki pa mestoma bistveno sistemsko posega v delo upravnika ter povečuje stroške. Stanovanjska inšpekcija je ob pregledu upravnikov ugotovila, da obstaja nekaj ekscesnih primerov, da pa večina upravnikov dela ustrezno in zakonito. Ne ve se, komu oziroma čemu naj bi spremembe služile, bi pa bilo nujno v čim krajšem času prenoviti celoten stanovanjski zakon, po rednem postopku, upoštevaje nedavno sprejeto stanovanjsko strategijo.
Med vsemi določili je upravnike najbolj razjezila zahteva, da bi morali za vsako hišo odpreti poseben transakcijski račun, tako za rezervni sklad kot za vodenje sredstev obratovanja in vzdrževanja. Poprej je imel upravnik večinoma dva računa, enega za rezervni sklad, (z ločenim knjigovodstvom za posamezne hiše), in drugega, za preostalo poslovanje, tudi za plačilo obratovalnih stroškov, vzdrževanja itn. Če je že mogoče razumeti predlagatelja, da terja ločene račune za rezervni sklad – upravniki sicer pravijo, da tudi to ne more preprečiti morebitnih zlorab –, pa je povsem nerazumljivo, zakaj to zahteva tudi za sredstva za obratovanje. Ta denar »pride in takoj gre«. Stroški novih računov pa bi krepko udarili po denarnici etažne lastnike. Nemara bi bili lahko ločeni računi zgolj kot opcija, a za to ni treba spremembe zakona. Upravniki predlagajo učinkovitejše načine za večjo transparentnost in varnost denarja.
Odprti nebistveni členi
Tudi v Združenju etažnih lastnikov Slovenije (ZELS) so ogorčeni, ker se ministrstvo kljub poprejšnjim zagotovilom ni oziralo na uporabnike. Po njihovem je sprememba zakonodaje nujno potrebna, vendar je ministrstvo odprlo praktično le manj problematične člene, pa še tu je vnašalo slabe rešitve in črtalo nekatere odstavke, ki so po ZELS ustrezno ščitili lastnike (na primer avtorizacijo pri dviganju sredstev rezervnega sklada). Za številne spremembe sploh niso našli logične razlage, zakaj, kaj bi predlagatelj z njimi dosegli. Zato so ga prosili za dodatna pojasnila.
Ko so tuhtali, kako oblikovati popravke, ki bi etažnim lastnikom omogočili uresničevati njihove pravice iz lastnine in odločanje o opravilih in stroških, ki gredo iz njihovega žepa, so vedno znova trčili ob »absurd«, da zakon ne kaznuje upravnika, če ta ne opravlja poslov rednega upravljanja, če ne izvršuje sklepov etažnih lastnikov itn. Zaradi tega je v praksi veliko praktično nerešljivih sporov.
V ZELS so zato ministrstvo pozvali, naj zakonski predlog, ki je zdaj v javni obravnavi, umakne in pripravi novega, v katerem bo odprl člene, ki najbolj žulijo etažne lastnike ter upošteval njihove predloge. Nato pa naj začne pripravljati nov zakon o etažni lastnini, kot ga poznajo v tujini, podprt z analizo stanja in v sodelovanju s strokovno javnostjo in deležniki, ki so končni plačniki storitev.
