Lautarjeva vodja službe za razvoj

Ljubljana – Vlada je danes za državno sekretarko v službi vlade za razvoj imenovala Katjo Lautar, dosedanjo svetovalko predsednika vlade za gospodarstvo. To vladno službo od odstopa ministra Jožeta P. Damijana marca lani vodi državni sekretar Andrej Horvat, ki je zaradi odhoda na drugo delovno mesto zaprosil za razrešitev. Vlada ga je danes razrešila, in to s 4. februarjem, dan pozneje bo položaj prevzela Lautarjeva, je na novinarski konferenci po seji povedal tiskovni predstavnik vlade Valentin Hajdinjak.

Lautarjeva, ki bo prihodnji teden dopolnila 31 let, je diplomirala in magistrirala na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Po končanem dodiplomskem študiju je med drugim predavala podjetništvo in sodelovala pri različnih razvojnih projektih na ravni regije. Leta 2001 se je zaposlila v podjetju Recinko Kočevje kot projektni manager v Razvojnem centru Pokolpje. V pospeševalnem centru je opravljala svetovalna dela za podjetja, sodelovala in pripravljala pa je tudi projekte za sofinanciranje iz strukturnih skladov.

V kabinetu predsednika vlade se je zaposlila maja 2005, kjer je opravljala delo svetovalke predsednika vlade za gospodarstvo, bila pa je tudi sekretarka odbora za reforme ter članica delovne skupine za učinkovito uporabo sredstev EU za hitrejši razvoj. Opravljala je tudi naloge sekretarke strateškega sveta za gospodarski razvoj ter sodelovala pri pripravi resolucije o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023 in drugih dokumentih, ki jih je pripravljala služba vlade za razvoj.

Sprejeli načrt varnosti v cestnem prometu za letos

Ministrstvo za promet si je zastavilo ambiciozen cilj na področju varnosti v cestnem prometu, in sicer da bi z ukrepi iz novega nacionalnega programa prometne varnosti zmanjšali število mrtvih na cestah za polovico glede na številko iz leta 2001. Na podlagi tega dokumenta je vlada danes sprejela obdobni načrt za zagotavljanje varnosti cestnega prometa za letos, v katerem so predvideli različne preventivne aktivnosti za letošnje leto, s katerimi bi dosegli, da bi na slovenskih cestah do konca letošnjega leta ohranili najmanj 90 življenj.

Namen obdobnega načrta za zagotavljanje varnosti cestnega prometa v letošnjem letu je z medsebojnim povezovanjem pristojnih organov na državni ravni z lokalnimi skupnostmi in civilno družbo kar najbolj povečati izkoristek obstoječih resursov in tako izboljšati varnost cestnega prometa, je danes pojasnil minister Janez Božič. "Dinamika reševanja obstoječih problemov mora biti prisotna v vseh fazah - torej vse od načrtovanja in izvedbe do nadzora," je poudaril.

Načrt povezuje različna ministrstva, druge pristojne organe na državni ravni in lokalne skupnosti. V dokumentu so navedene podrobne aktivnosti v posameznem obdobju letošnjega leta glede na izstopajočo problematiko. Pripravili so aktivnosti na področju nadzora hitrosti (policija jih bo izvajala aprila in junija), med 23. in 27. aprilom bo potekal teden globalne varnosti, ki ga organizira svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, pripravili pa so tudi aktivnosti, osredotočene na prisotnost alkohola v prometu, med drugim pa so predvideli tudi aktivnosti na področju varnosti pešcev, je še naštel minister.

Z načrtno vzgojo, izobraževanjem ter preventivnimi in represivnimi ukrepi si bodo prizadevali spreminjati negativne načine vedenja v prometu.

Vlada je po Božičevih besedah danes imenovala tudi medresorsko delovno skupino za nadzor nad izvajanjem resolucije o varnosti v cestnem prometu. Za vodenje te delovne skupine je pooblastila ministrstvo za promet, v njej pa sodelujejo tudi predstavniki policije, ministrstva za zdravje, za šolstvo in šport in za notranje zadeve ter za finance. Sodelujejo pa tudi predstavniki Skupnosti občin Slovenije, Darsa, slovenskih cestnih podjetij, AMZS, Slovenskega zavarovalnega združenja ter Združenja šoferjev in avtomehanikov Slovenije, je še navedel minister.

Strokovna skupina se je danes že sestala, je še povedal minister. Glede na aktualne prometne razmere v Sloveniji je minister poudaril, da stanje prometne varnosti v Sloveniji ni skladno s pričakovanji. Samo v prvem mesecu letošnjega leta je na cestah umrlo že 20 oseb, je izpostavil minister. Prometna varnost se je v letu 2005 v primerjavi z letom prej nekoliko izboljšala, lani pa izboljšanja ni bilo.

Po začasnih podatkih je umrlo 262 ljudi, kar je več kot leta 2005, ko je umrlo 258 oseb. Najpogostejši vzroki prometnih nesreč so bili neprilagojena hitrost, nepravilna stran ali smer vožnje, neupoštevanje pravil o prednosti, nepravilno ravnanje pešcev, nepravilni premiki z vozilom in nepravilno prehitevanje.

Minister Božič je med drugim napovedal, da naj bi predvidoma še do junija letos v proceduro vložili dopolnitev novele zakona o varnosti v cestnem prometu. Prejeli so namreč že več kot 60 pobud za spremembo posameznih členov v tej noveli.

Stanje varnosti na cestah je po ministrovih besedah najslabše v Obalno-kraški in Podravski regiji, kjer je število smrtnih žrtev najbolj poskočilo, zato na teh območjih načrtujejo najmočnejše povečanje aktivnosti.

Potrdili koncesionarja za svetovanje potrošnikom

Vlada je potrdila izbrana koncesionarja za opravljanje javne službe svetovanja potrošnikom. Za koncesionarja za svetovanje potrošnikom na državni ravni je strokovna komisija v začetku januarja izbrala Društvo za varstvo potrošnikov Maribor, na regionalni ravni pa bo to storitev opravljal Pravno-informacijski center nevladnih organizacij iz Ljubljane, so povedali na Uradu RS za varstvo potrošnikov.

Koncesiji se podeljujeta za obdobje štirih let, okvirna višina razpisanih sredstev za leto 2007 znaša okrog 143.000 evrov in bodo razdeljena med oba koncesionarja. Na javni razpis za podelitev koncesije, ki je trajal od 15. decembra do 4. januarja, je prispelo sedem prijav, med njimi po zagotovilih urada ni bilo Zveze potrošnikov Slovenije.

Pravno osnovo za podelitev koncesije daje vladi med drugim nacionalni program varstva potrošnikov 2006-2010 ter zakon o gospodarskih javnih službah, ki sta bila izhodišče za nastanek uredbe o podelitvi koncesije za opravljanje javne službe svetovanja potrošnikom. Uredba je bila sprejeta na septembrski seji vlade, v začetku oktobra lani pa objavljena v Uradnem listu RS.

100.000 evrov pomoči za Libanon

Vlada je na današnji seji potrdila obljubo zunanjega ministra Dimitrija Rupla na mednarodni konferenci za pomoč Libanonu v Parizu, da bo Slovenija za to državo prispevala 100.000 evrov. S tem je vlada spremenila sklep iz 24. januarja, ko je napovedala prispevek 50.000 evrov za Libanon. Vlada je sprejela tudi sklep, da bo namenila 145.000 evrov za sponzoriranje vojaškega predstavništva Črne gore pri vrhovnem poveljstvu zavezniških sil v Evropi (SHAPE).