Slovenj Gradec – Koroški bolnišnici še vedno ni uspelo odpraviti podcenjenosti v primerjavi z nekaterimi drugimi bolnišnicami, zato je glede na vse okoliščine 362.000 evrov izgube ob polletju kar zadovoljiv rezultat, meni direktor Janez Lavre, ki za jesen napoveduje podaljšanje nekaterih čakalnih dob. Čeprav je novogradnja z novima traktoma in urgenco pri koncu, za nove prostore nimajo opreme.
Kljub vsem varčevalnim ukrepom in organizacijskim spremembam je bolnišnica v prvih šestih mesecih leta pridelala za 362.000 evrov izgube, kar je 40 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Direktor Janez Lavre poudarja, da je izguba nastala zaradi predpisane odprave dela plačnih nesorazmerij, za kar je bolnišnica morala denar zagotoviti sama.
Pri arbitraži z zavarovalnico pogoreli
Glede poslovanja do konca leta je direktor optimističen, »a svoje mora v prizadevanjih za pravično financiranje narediti tudi ministrstvo«. Letos se je ob arbitraži z zdravstveno zavarovalnico namreč prvič zgodilo, da bolnišnica ni dosegla ničesar, čeprav si že leta prizadevajo za odpravo podcenjenosti, ko za enako opravljeno delo niso vse bolnišnice tudi enako plačane.
»Zanimivo je, da se je ministrstvo odločilo, da ni pristojno za razsojanje. Verjetno bo kakšna tajkunska banka ali podjetje pristojno, da bo o tem odločalo in to razrešilo. Tak je pač sistem,« je dejal Lavre, ki je prepričan, »da bomo kmalu dobili kompetentnega ministra ali ministrico, ki bo na tem področju naredil red«.
Ministrstvo naj bi urejanje plačila bolnišnic sicer še usklajevalo z ZZZS, a v SBSG ne vedo, kdaj bo napovedani aneks sprejet in kaj bo v njem pozitivnega za bolnišnice.
Bistveno podaljšanje dolgih čakalnih dob
Zavrnjeni so bili predlogi bolnišnice za povečanje programa pri operacijah ožilja, v ginekološkem dispanzerju in za magnetno resonanco ter za uvedbo ambulante za klinično prehrano. Direktor napoveduje bistveno podaljšanje že zdaj nerazumno dolgih čakalnih dob za laserske operacije krčnih žil, operacije čezmerne debelosti, preiskave z elektromiografijo, CT in ultrazvokom: »Že tretje leto zapored prosimo za povečanje programa preiskav z magnetno resonanco, skladno s potrebami pacientov. Korošcem je leta 2012 ZZZS plačal 3200 teh preiskav, lani že 4200. V naši bolnišnici jih imamo priznanih samo 1600. Čakalne dobe in število čakajočih se daljšajo, a vendar pri arbitraži nismo bili uspešni, verjetno zaradi preprostih političnih kalkulacij.« Tisti, ki v teh razmerah lahko dosežejo, da se področje uredi, so pacienti, pravi Lavre, in jih javno poziva, naj od zdravstvenih zavarovalnic zahtevajo, naj jim omogočijo enakovreden dostop do zdravstvenih storitev. »Ne razumem, zakaj bi moral zavarovanec na Koroškem čakati dlje na preiskavo z magnetno resonanco od prebivalca Ljubljane.«
»Ne vemo, kdaj se bomo selili«
Gradbena dela v novem traktu bolnišnice gredo h koncu, v mesecu dni bo tehnični pregled, prav tako za urgentni center, ki je že v zaključni fazi. »Ker razpis ministrstva za zdravje za opremo še ni bil objavljen, ne vemo, kdaj bomo lahko odprli novi urgentni center,« je dejal direktor. Tudi z novimi prostori v prenovljenem in dograjenem delu bolnišnice je enako, po Lavretovih besedah ne vedo, kdaj se bodo lahko vanje preselili, saj nimajo podatkov z ministrstva, kako bo z opremo za oba nova trakta. Dela bodo končana do konca oktobra, ko bo začel obratovati tudi heliport na strehi novega dela bolnišnice.
Z ministrstva pojasnjujejo, da je bila SBSG med šestimi bolnišnicami, za katere je potekalo skupno javno naročilo za opremo novih urgentnih centrov, o čemer so se z bolnišnicami usklajevali med poletjem. Javno naročilo je po njihovem zatrjevanju v zadnji fazi, odprtje slovenjgraškega urgentnega centra pa je predvideno za junij 2015.
Tiskane izdaje
