Laženci zavrnili vetrnice, Vepa bo vztrajala

Vetrni park Senožeška brda Večina prebivalcev Krajevne skupnosti Senožeče je proti, investitor bo vztrajal

Objavljeno
14. november 2013 22.07
Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica
Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica
Laže – »Ne dovolimo vetrnic! Niti ene elise nočemo videti iz svoje vasi,« je razpravo o projektu Vetrni park Senožeška brda v Lažah končala predsednica vaške skupnosti Martina Žetko, večina ljudi pa je vetrnicam nenaklonjenih tudi v Senožečah in Dolenji vasi. Investitor, podjetje Vepa, pa vztraja in napoveduje strokovne preveritve in dogovor z ljudmi o lokaciji, vplivih in ekonomiki za vsako turbino posebej.

Če bo nasprotovanje ljudi vendar preveliko, je mogoč tudi umik projekta. Za Senožečani in Dolenjci so investitorju in predstavnikom ministrstva za infrastrukturo in prostor (MZIP) svoje o vetrnem parku v sredo zvečer povedali še prebivalci vasi Laže, ki so bili najbolj ostri in najbolj enotni. Predstavniki Vepe ter direktoratov za energijo in prostor so se namreč v vseh treh krajih srečali s krajani, da bi podrobno predstavili projekt, slišali mnenja ljudi in se dogovorili o za obe strani še sprejemljivih rešitvah.

Prebivalci enotno proti

Toda do dogovora ni prišlo, krajani so nasprotovali. Investitor in država, ki je za projekt in ga v prostor umešča z državnim prostorskim načrtom, zdaj v Lažah »plačujeta« negativne okoljske vplive starih grehov betonarne Primorja Ajdovščina (prah, ekspozije, vibracije, hrup) asfaltne baze CPK in dveh visokonapetostnih daljnovodov. Investitor pa bo v privolitev za nove vetrnice težko prepričal tudi Dolenjce. Ti imajo slabo izkušnjo s sedanjo vetrnico, saj stanovalci nekaterih hiš v vasi, odvisno od lege, ne morejo uiti motečemu ponavljajočemu se švistanju elise.

Razprava o neslišnem hrupu

Razprava je bila v vseh treh krajih pestra, burna, na trenutke tudi pod mejo dobrega okusa. Laženci so predstavnika MZIP spraševali, čemu se država, ki izplačuje obratovalne podpore za zeleno elektriko, ali pa njena energetska podjetja, sama ne loti gradnje vetrnih elektrarn. Cveto Kosec z direktorata za energijo je pojasnil, da država tega ne sme početi, ne ve pa, zakaj tega interesa niso pokazala državna podjetja. Direktor Vepe Aleš Musić je dejal, da se jim bi projekt še vedno izšel z vetrno elektrarno s pol manjšo nazivno močjo od načrtovane, v vsakem primeru pa le s pomočjo obratovalne podpore. Zunanji okoljski svetovalec, fizik Radovan Tavzes, je povedal, da je bil infrazvočni hrup značilnost zdaj že zastarelih tipov vetrnic, novejše, drugače narejene, pa ga ne povzročajo več. Neslišni »hrup« izzveni pri 600 metrih od vetrnice, bolj moteče švistanje elise mimo stebra pa postane nemoteče pri oddaljenosti 800 metrov. Sedanja vetrnica je od hiš oddaljena več kot 800 metrov, pa je moteča podnevi in ponoči, so trdili Dolenjci.

Projekt se lahko tudi ustavi

Aleš Musić in solastnik Vepe Gojko Musić sta občinstvu zagotovila, da bodo vsestransko preverili vsako stojišče in vplive vsake turbine posebej, ter se o vsakem stojišču tudi dogovorili s krajani, saj ni v njihovem interesu, da bi postavljali vetrnice (cena ene znaša tri milijone evrov), za katere bi bilo lahko naknadno ugotovljeno, da so moteče in bi jih bilo treba ustaviti. Toda zlasti prebivalci Laž, ki trdijo, da so bili z raznimi obljubami o monitoringih vplivov kamnoloma in betonarne na okolje vedno izigrani, temu ne verjamejo. »Ne zaupamo, da boste naredili za dobro ljudi. Kdo sploh še lahko zaupa tej državi?!« je bila kritična Ines Plešnar. Na vprašanje, kaj bi pomenilo za državo, če bi ljudje Vetrnemu parku Senožeška brda rekli ne, pa je Barbara Perovič z direktorata za prostor odgovorila, da se projekt lahko tudi ustavi, če bo nasprotovanje preveliko.

Po treh urah razprave je Diego Loredan strnil mnenje Lažanov, rekoč: »Kot ljudje ste v Lažah zaželjeni, kot nosilci projekta pa ne več.« Martina Žetko je državi in občini Divača napovedala tudi državljansko nepokorščino, če volje Lažencev ne bosta upoštevali. »Dialog z Laženci bomo še vedno iskali, vsekakor jih bomo poslušali in upoštevali lokalno mnenje. Morda se da kaj popraviti, morda jim lahko kje pomagamo,« je po razpravi za Delo povedal Aleš Musić in napovedal naslednji korak, izdelavo študije stojišč in okoljskega poročila.