Le odstotna točka loči vodilni stranki

Če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi 16,8 odstotka volivcev obkrožilo LMŠ, 15,7 odstotka pa SDS. Med obema vodilnima strankama se je v enem mesecu razlika zmanjšala z več kot štirih odstotnih točk na eno.



Če smo ob septembrskem barometru ugotavljali, da zgodba z generalnim sekretarjem LMŠ Branetom Kraljem in njegovim domnevnim izvajanjem pritiska na nadzornico Uradnega lista Ireno Prijović ni vplivala na podporo stranke, podatki za ta mesec kažejo drugače. Največja vladna stranka je izgubila dobri dve odstotni točki, kar lahko pripišemo temu, da so po aferi Kralj v medijih odmevala namigovanja o spornih zaposlitvah v Sovi in vlogi predsednika vlade pri tem, premier pa si je izmenjal veliko ostrih besed s predstavniki Levice in tudi znotraj koalicijske peterice niso bili ravno uglašeni. SDS je po drugi strani pridobil eno odstotno točko.



V odgovorih na vprašanje, za katero stranko bi najverjetneje volili, če bi bile parlamentarne volitve jutri, ki so ga anketarji Inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana med 2. in 10. oktobrom postavili 727 polnoletnim prebivalcem Slovenije, je na tretjem mestu ostala SD. Na četrtem mestu je Levica, s tem, da je v primerjavi s septembrom izgubila odstotno točko. Po eni strani je to presenetljivo, saj so bili predstavniki Levice v zadnjih tednih v središču pozornosti z zavzemanjem za »malega človeka«, konkretneje za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in proti odpravi dodatka za delovno aktivnost. Predstavniki koalicije pa jim očitajo nekonstruktivno držo.

Skoraj vse koalicijske stranke razen Desusa imajo slabši izid kot pred enim mesecem. Se je pa za skoraj dve odstotni točki povečal delež neopredeljenih, ki jih je zdaj 21,7 odstotka.

Desus se je ta mesec približal parlamentarnemu pragu štirih odstotkov, kar bi utegnilo biti povezano tudi z vztrajanjem Karla Erjavca po dopolnilu na proračunske dokumente, za to, da bi bili upokojenci deležni izredne uskladitve pokojnin. Čeprav so se v koaliciji dogovorili, da amandmajev ne bodo vlagali, jih je Erjavec očitno prepričal, saj je dopolnilo, vredno 43 milijonov evrov, postalo koalicijsko.



Referendumska pobuda SAB, da bi pri volivcih preverjala, koliko bi financirali zasebne osnovne šole, se v rezultatu stranke ne pozna.

SNS se je ta mesec odrezal bolje kot septembra. Ali pri tem igra kako vlogo napoved Zmaga Jelinčiča, da bodo njihovi poslanci prispevali glasove za proračunske dokumente, lahko le ugibamo.

Statistično značilna razlika v primerjavi s prejšnjim merjenjem pa so anketarji opazili pri SMC. V prejšnjem mandatu največja vladna stranka, ki je 21. septembra na kongresu dobila novega predsednika, Zdravka Počivalška, je padla pod pol odstotka podpore.