Tiskane izdaje
Ne glede na to, kaj se dogaja v predvolilnem boju, ima slovenska vlada pravico in dolžnost, da deluje do zadnjega dne in nedokončanih zadev, ki jih mogoče zaključiti, ne pusti prihodnji. Ena izmed takšnih je nakup študentskega doma, kulturnega središča in hotela Korotan na Dunaju. Vladni sklep iz lanskega poletja, da bodo kupili lepo obnovljeno zgradbo v dunajskem osmem okraju, še vedno stoji, lastniki iz celovške Mohorjeve družbe zagotavljajo, da bo slovenska država odločala tudi o prihodnjem upravljanju Korotana, če si za to ne bodo želeli njih. Ker je Korotan podobno »izvisel« že ob koncu mandata prejšnje vlade, bi bilo res dobro, če bi bil v zadnjih dneh sedanje vladavine Janeza Janše vendarle dosežen dogovor.
Za to je najbrž nujno, da obe strani postavita ob stran številne spore, ki so ju razdvajali v preteklosti in ju razdvajajo še danes. Iz razprave v medijih, v kateri sodeluje tudi ustanovitelj Korotana pater Ivan Tomažič, so dobro vidni medsebojni finančni očitki, še več jih je neizgovorjenih zaradi različnega preteklega razumevanja odnosov slovenske manjšine na Koroškem tako z matično državo Slovenijo kot z državo Avstrijo. Poleg tega so napetosti tudi med vodstvoma Korotana in Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju, a tudi v SZI soglašajo, da bi bil nakup dobra odločitev. S tem bi morda Ljubljana lahko tudi ustavila vrsto tožb, ki so že spisane ali pa jih pravkar pišejo in ki bodo zanesljivo še bolj zastrupile ozračje. Ker gre na obeh straneh za ljudi, ki jim je slovenstvo zelo pri srcu, bi se temu res lahko izognili.
Ob nevarnosti, da se Korotan iz odličnega kulturnega središča in zatočišča za slovenske študente na Dunaju spremeni v običajen avstrijski hotel, je hitri nakup najmanj, kar lahko naredi vlada. S tem bi pokazala tudi dobršno mero velikodušnosti in morda postavila temelje za drugačne odnose med Ljubljano in Mohorjevo družbo v Celovcu. Ta ni edina organizacija, ki združuje koroške Slovence; poleg Narodnega sveta koroških Slovencev in Enotne liste sta v dialogu ali celo na drugem bregu z njimi tudi Zveza slovenskih organizacij Marjana Sturma in Skupnost koroških Slovencev in Slovenk Bernarda Sadovnika. Vsak dodaja svoj kamenček v mozaik manjšine, ki z neznansko življenjsko voljo ostaja kljub pogosto sovražnemu velikonemškemu okolju in politiki na avstrijskem Koroškem. Mohorjeva družba je ne glede na stare in nove spore v svoji 160-letni zgodovini imela in še vedno ima izjemno pomembno vlogo pri ohranjanju slovenske identitete na avstrijskem Koroškem in pri tem jo je treba podpreti.
V Mohorjevi družbi so presodili, da poleg šolskih, založniških in drugih dejavnostih ne morejo voditi še študentskega doma na Dunaju, še zlasti, ker v njem v nasprotju s časi patra Tomažiča živi že večina Slovencev iz matične domovine in čedalje manj koroških rojakov. Prav bi bilo, da bi jim roko sprave v dneh, ki so ji še na voljo, ponudila sedanja vlada in tako preprečila povolilno zavlačevanje. Še preden se Korotan, ki je že na prostem trgu, zaveže kakšnemu novemu lastniku, ki ne bo iz Slovenije in ki mu bo malo mar za poslanstvo, kakršno študentski dom in kulturno središče opravlja zdaj.
