Legalizacije črnih gradenj ne bo pred poletjem

Gradbena inšpekcija z manj denarja nad črnograditelje. Od 166 vlog 85 odobrenih za odložitev rušenja.

Objavljeno
13. april 2014 19.56
Hiša Vitoslava T:urka Parecag
Blaž Račič, Jesenice; Božena Križnik, gospodarstvo
Blaž Račič, Jesenice; Božena Križnik, gospodarstvo

Jesenice, Ljubljana – Lanska napoved ministra za infrastrukturo in prostor Sama Omerzela, da bo zakon o legalizaciji nedovoljenih gradenj sprejet do marca letos, se ni uresničila, na ministrstvu pa pravijo, da ga bodo še pred letošnjim poletjem poslali v državni zbor. Na zakon čaka vsaj 9000 lastnikov domnevnih črnih gradenj.

Edina alternativa legalizaciji – če odštejemo dolgoletni mrtvi tek in življenje v negotovosti – je namreč rušenje. Za rušenje črnih gradenj imajo v proračunu inšpektorata za promet, energetiko in prostor za letos zagotovljenih zgolj 197.000 evrov. Lani so za rušenje 14 objektov (dve rušenji so le začeli) od predvidenih 235.000 evrov skupaj porabili le 160.000 evrov, »saj je bil preostanek planiranih sredstev prerazporejen na proračunske postavke države za zagotavljanje nujnih obveznosti«. Konec lanskega leta jim je zmanjkalo denarja za nadaljevanje rušenj. Kolikšen je povprečen strošek rušenja črne gradnje, na inšpektoratu niso izračunali, pojasnili so le, da so posamični primeri različni in neprimerljivi (stroški odstranjevanja objektov, odlaganja gradbenih odpadkov, varovanja upravne izvršbe, stroški vseh prevozov).

Na gradbenem inšpektoratu po evidenci iz lanskega leta skupaj obravnavajo 8724 domnevnih črnograditeljev, letni načrt dela pa bo gradbena inšpekcija objavila na spletnih straneh inšpektorata. Kot so pojasnili v službi za odnose z javnostjo inšpektorata za promet, energetiko in prostor bodo nadaljevali tudi »sistematični nadzor nad novogradnjami z namenom preprečiti gradnjo brez gradbenega dovoljenja«. O tem, koliko rušitev črnih gradenj načrtujejo za letos, so na inšpektoratu odgovorili, da je število izvršilnih postopkov in število rušitev objektov nemogoče napovedati, saj bo število odvisno tudi od morebitnih sprememb zakonodaje na tem področju.

Z novelo zakona o graditvi objektov so lani določili enoletni moratorij za rušenje tistih črnih gradenj, za katere imajo lastniki odločbo za rušenje. Do konca marca so na gradbeni inšpekciji skupaj prejeli 166 vlog za odlog izvršbe, ugodeno je bilo v 85 zadevah, 12 vlog je bilo zavrnjenih ali zavrženih, 69 vlog pa še rešujejo.

Hkrati so začeli pripravljati zakon o legalizaciji nedovoljenih gradenj. Usklajevanja v procesu priprave zakona so zahtevna in terjajo več časa, kot je bilo prvotno predvideno, so sporočili z ministrstva za infrastrukturo in prostor in dodali, da se pri vprašanju legalizacije objektov neposredno odpirajo tudi vprašanja, povezana z varovanjem nekaterih ustavnopravno varovanih vrednot: med drugim so izpostavili varstvo okolja, ohranjanje narave, zdravo življenjsko okolje in varstvo kmetijskih zemljišč.

Zakonski predlog bodo na podlagi pripomb in predlogov iz javne razprave, ki jo na ministrstvu napovedujejo za ta mesec, še medresorsko uskladili in ga poslali na vlado, pred poletjem pa v državni zbor.

Ideje iz internega osnutka

Ko smo jih povprašali po ključnih vsebinskih rešitvah, smo naleteli na gluha ušesa, češ da imajo na mizi le delovni osnutek, ki se bo med usklajevanjem še spreminjal. Menimo, da je kljub temu zanimivo, ne le za črnograditelje, ampak tudi za javnost, zato smo iz marca objavljenega osnutka, dostopnega na spletu, izvlekli nekaj ključnih značilnosti. Te, kot rečeno, niso dokončne.

Akt oziroma zakon o ravnanju z nedovoljenimi gradnjami bo omogočal legalizacijo za nazaj in bo veljal do sprejetja nove prostorsko-gradbene zakonodaje. Zadnja bo delovala preventivno, saj bo postavila pravila, po katerih v prihodnje ne bi smelo biti novih črnih gradenj.

Katere objekte bo sploh možno legalizirati? Samo neproblematične nedovoljene gradnje: objekte, zgrajene brez gradbenih dovoljenj (nelegalne gradnje) in objekte, za katere je gradbeno dovoljenje pridobljeno, vendar so zgrajeni v nasprotju s pogoji, določenimi v gradbenem dovoljenju (neskladne gradnje). Dokončani morajo biti do takšne faze, da je obstoj objekta razviden iz ortofoto posnetka Geodetske uprave RS, da je torej vpisan v javnih evidencah.

Potek legalizacije

Legalizacija bo tekla po dveh poteh. Za nedovoljene gradnje, ki v nespremenjeni obliki, namembnosti in velikosti obstajajo že več kot 30 let, bo pristojni organ lahko izdal gradbeno dovoljenje, ne da bi za to zahteval posebno dokumentacijo. Pogoj je, da za tako gradnjo ni bil uveden inšpekcijski postopek. V tem primeru gre torej za posebno obliko amnestije oziroma zastaranja inšpekcijskega pregona.

Drugi način je legalizacija po sanaciji stanja, pri čemer bodo presojali vsak zahtevek posebej glede na priloženo dokumentacijo. Upravna enota bo s pomočjo gradbene komisije (če bo ta zaradi zahtevnosti potrebna) lahko izdala dokončno gradbeno dovoljenje, začasno gradbeno dovoljenje do pet let ali pa bo zahtevek za legalizacijo zavrnila. Ustreznost gradnje bodo ocenjevali glede na predpise, ki so veljali, ko je bil objekt zgrajen.

In koliko bo stala legalizacija? V delovnem osnutku ni številk. Prvotno so bile predvidene štiri postavke prilivov, a so po razveljavitvi davka na nepremičnine ostale le še tri. Plačati bo torej treba nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo, ki bo odvisno od vrste gradnje, komunalni prispevek in trikratnik upravne takse. Nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo naj bi si občina in država razdelili na dva enaka dela, porabili pa naj bi ga namensko.

V medresorskem usklajevanju so se že pojavile številne dileme: kakšna je vloga občin pri legalizaciji, ali so merila za legalizacijo ustrezna (gre za poseg v pristojnost občin), ali ne bi bilo smiselno postaviti roke za ureditev stanja itn. Predstavnikom občin se ne zdi logično, da se omenjeni zakon pripravlja ločeno od preostale zakonodaje, skrbijo jih dodatne finančne in delovne obremenitve občin. Inženirska zbornica Slovenije (IZS) kot zainteresirana strokovna institucija pa nasprotuje sprejetju omenjenega zakona pred uzakonitvijo sistemske rešitve (novega zakona o graditvi objektov, ki naj bi ga sprejeli predvidoma do konca tega leta). Njihove številne konkretne pripombe na osnutek zakona izhajajo tudi iz ocene, da ministrstvo sploh ne pozna pravega stanja, ker da je število nelegalnih in nezakonito zgrajenih objektov nekajkrat višje od vladnih številk.