Legionela je še vedno prisotna

Na Onkološkem inštitutu ni v celoti uspel klorni šok, s katerim bi iz vodnega omrežja inštituta odstranili bakterije legionele.

Objavljeno
06. februar 2007 11.33
Doktor Zvonimir Rudolf, generalni direktor Onkološkega inštituta
Ljubljana – Klorni šok v vodovodnem sistemu Onkološkega inštituta ni v celoti uspel, je potrdil generalni direktor zavoda Zvonimir Rudolf. Analize vode so pokazale, da se je ponekod v omrežju prisotnost bakterij legionele sicer zmanjšala, a le nekateri vzorci vode, odvzeti na pipah v novih stavbah Onkološkega inštituta, so bili negativni. Rudolf upa, da bodo legionelo uspeli dokončno odstraniti s pregrevanjem, še en klorni šok pa po mnenju strokovnjakov ne pride v poštev.

Medtem pa na Onkološkem inštitutu še naprej veljajo varnostni ukrepi. Takšno stanje bo veljalo, dokler iz vodnega omrežja inštituta ne uspejo v celoti odpraviti legionele, v kolikem času jim bo to uspelo, pa Rudolf ni mogel napovedati.

Na Onkološkem inštitutu so prisotnost legionele odkrili sredi januarja. Klorni šok so opravili 20. januarja, pred tem pa so iz novih prostorov premestili bolnike. Po klornem šoku so na Onkološkem inštitutu sicer ocenili, da je ta tehnično uspel, do prejema rezultatov analize vode pa so še naprej izvajali toplotne šoke in vse preventivne ukrepe.

Bakterija se je v vodovodnih ceveh naselila že lani spomladi, ko so jo odpravili s toplotnimi šoki. A težav z legionelo verjetno še ni konec, saj se pogosto pojavlja v stavbah, ki niso naseljene oz. v stalni uporabi. Precejšen del nove stavbe onkološkega inštituta namreč še vedno ni v uporabi, saj naj bi ministrstvo za zdravje nujno opremo kupilo na javnem lizing razpisu.

Legionela se pojavlja v vodi in je zdravju nevarna, zlasti pri manj odpornih, saj povzroča pljučnico. Legioneloze so obolenja, ki jih povzročajo bakterije iz rodu Legionellaceae. Povzročajo predvsem pljučnice in vročinska stanja, piše na spletni strani Zavoda za zdravstveno varstvo Celje. Legionele so prisotne v naravi v najrazličnejših vodah, ugotovili so jih v potokih, jezerih, rekah, v blatu in zemlji ter v vodovodnih omrežjih. Najbolje prenašajo temperaturo od nič do 63 stopinj Celzija.

V hladni vodi se lahko zadržujejo tudi do enega leta pri minimalnih prehranskih razmerah in se začnejo razmnoževati ob ugodni temperaturi. So dokaj odporne proti kloriranju. Okužiti se je mogoče z vdihavanjem vodnih hlapov med tuširanjem in z aerosoli klimatskih naprav in kopalnih bazenov. Bolezen se ne prenaša z bolnika na zdravo osebo. Z znaki pljučnice zboli manj kot pet odstotkov okuženih oseb. Legionele povzročajo pljučnico, ki je klasična okužba z legionelami in pontiaško vročico.