Leo Ličof: Okarina je dete ljubezni do glasbe

Umetniški vodja in organizator festivala, ki bo 25. obarval poletni utrip Bleda.

Objavljeno
15. julij 2015 16.56
Leo Ličof,festival Okarina,Bled Slovenija 19.06.2015
Blaž Račič, Jesenice
Blaž Račič, Jesenice
Bled – Glasbeni festival Okarina bo spet obarval blejski poletni utrip. Ob 25. obletnici festivala smo se o festivalu, ki ga bodo jutri uvedli Smaal tokk, Neca Falk in Kontrabant, pogovarjali z idejnim očetom in organizatorjem Leom Ličofom.

Kakšno sporočilo prinaša na Bled in v Slovenijo festival Okarina?

Glasbeni festival prinaša predvsem združevanje. Glasba je skupni imenovalec za pot, ki nas pelje v sfere, v katerih smo bolj kreativni, bolj uspešno sodelujemo in zaradi tega bolj prijetno živimo.

Kakšna je bila paleta glasbenikov in glasbenih izrazov na festivalu v 25 letih?

Paleta je neverjetna, saj gre za nekaj sto izvajalcev, ki so vsi prinesli svoj delček energije iz različnih krajev sveta. Festival pa se po 25 letih še vedno razvija. Trenutno iščem sinergijo med etno glasbo in jazzom, kar bo dodana vrednost festivalu. Vemo, da se glasba neprestano razvija.

Kaj prinaša letošnja Okarina?

Osemnajst izvajalcev sem izbral na podlagi skrbne presoje. Programa nočem sestaviti, ne da bi prej nastop glasbenikov videl in slišal v živo in jih šele nato postavil v naš prostor. Veliko je namreč glasbe, ki ta trenutek ne bi bila najbolj posrečena v našem okolju. Skratka vse mora biti ob pravem času na pravem mestu. To okolje ima namreč svoje specifičnosti in zahteve.

V čem je specifika?

Da gre glasba dobro v ušesa, da je ritmična, dinamična, spevna, da dopušča ljudem, da se emocionalno povežejo z glasbo. V vsakem primeru sta smisel sožitje in sočutje z glasbo. To so potem pravi občutki, ki jih doživljamo. V vsakdanjem vrvežu neorganiziranih zvokov ne moremo doživeti harmonije in lepote, ki nam jo prinaša dobro izbrana glasba.

Je tudi publika tako univerzalna kot glasba?

Ne gre za pop koncerte, ampak za manifestacijo petja, za predstavo, ki se lahko absorbira na naši lokalni ravni. Veseli me, da smo odlično zasedeni z lokalno publiko, saj to pomeni, da smo pripeljali v ta prostor pravo glasbo. Glasbo, ki razširja obzorja, poleg tega pa da tudi tujcem, ki pridejo na Bled, občutek, da so prišli v kraje, kjer se neguje kultura.

Kaj boste pridobili s tem, da glavno prizorišče iz Zdraviliškega parka selite na blejsko promenado?

Zdraviliški park je bil samo delno zanimiv, saj smo morali na oder gledati navzgor. Zdaj bomo gledali navzdol, saj bo oder postavljen ob jezeru, pod promenado, na kateri bodo sedišča, promet bo pa takrat seveda zaprt. Potem nam ostane še pobočje nad promenado, kjer bo lahko veliko obiskovalcev posedalo po travi in imelo odličen razgled na oder z glasbeniki. Kulisa bodo Blejski grad, otok in romantična jezerska okolica.

Za nekoliko bolj intimne nastope ostaja prizorišče na Blejskem gradu?

Grad potrebuje drugačen pristop. To je prizorišče za filigranske izvajalce. Letos bo nastopil vietnamski Lotus duo s tenkočutnimi inštrumenti iz Daljnega vzhoda. Poleg njih prihaja k nam z domorodnimi napevi kvartet tenorjev iz sardinske vasi Bitti. To bo poslastica. Kdor si želi poslušati črni blues na blejskem gradu bo lahko poslušal Big Daddy Wilsona. Tudi irski duet Frankie Lane in Paul Kelly bosta muzicirala na grajskem dvorišču.

Kako festival finančno preživi, saj vstopnin ne zaračunavate?

Finančno festival podpira Zavod za kulturo Bled. Glasbeni agenti nam velikokrat ponudijo ugodne cene. Še vedno nas marsikje smatrajo kot tisti del vzhodne Evrope, ki caplja za močnimi evropskimi festivali in si ne more privoščiti pretirano dragih izvajalcev. Različne vzvode pritiskamo. V petindvajsetih letih je Okarina vseeno postala poznana v tem delu Evrope in marsikdo si želi nastopiti pri nas, saj se je festival v tem času afirmiral.

Na tiskovni konferenci pred dnevi ste dejali, da je Okarina boljši festival od festivala Druga godba.

Bilo je rečeno provokativno, glede na to, da nas nihče ne sliši, če nekoliko ne pretiravamo. Ampak naše poslanstvo je podobno poslanstvu Druge godbe. Jasno, Druga godba ima odličen renome in vse dolžno spoštovanje, ampak mislim, da si ga zasluži tudi Okarina.

Po 25 letih bi lahko med Lea Ličofa in festival Okarina postavili enačaj. Razmišljate o prihodnosti Okarine, imate sodelavce, ki vam zdaj pomagajo in bi v prihodnje lahko prevzeli organizacijo?

Dobro vprašanje. Upam, da bom še kakšno leto navzoč, saj sem v zadnjih letih dobil nekaj dobrih kontaktov, na velikih glasbenih sejmih so se mi odprla različna poznanstva. Tako da sem se znašel v klubu, ki lahko postreže z dobro glasbo. Ko bo čas, upam, da me bo zamenjal človek, ki bo imel sposobnost organiziranja, ki bo odgovoren, simpatičen, komunikativen, razgledan. In ki bo pripravljen veliko delati. Je pa vprašanje, kako v našem prostoru najti pravega. Verjetno bi bilo najbolje, če bi se našla skupina lokalnih glasbenih zanesenjakov, ki bi z združenimi močmi nadaljevali festival. Ne bi rad, da izostane, saj je Okarina dete, ki je nastalo iz čiste ljubezni do glasbe in ga je nemogoče finančno ovrednotiti.