Tiskane izdaje
Ljubljana − Slovensko sodstvo obvladuje pripad prejetih zadev, zmanjšuje število nerešenih primerov in se ustrezno odziva na spremembe. Takšno oceno je za delo sodišč v lanskem letu podal predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič.
Iz letnega poročila izhaja, da slovensko sodstvo deluje relativno dobro in se premišljeno odziva na sistemska vprašanja, kar se kaže v obvladovanju števila prejetih zadev. Čeprav je Slovenija druga v EU po novih civilnih, gospodarskih in pravdnih zadevah na prebivalca, je kljub tej obremenjenosti po trajanju postopkov boljša od evropskega povprečja.
Za sodišča je postalo značilno tudi transparentno prepoznavanje in soočanje z napakami, ki vplivajo na kakovost in hitrost poslovanja (primer nerazglašenih oporok in prenosa sodnih oporok v centralni register oporok), aktivno je tudi s predlogi posameznih normativnih sprememb ter se odziva na izzive, ki jih prinaša prihodnost, kot je projekt Slovensko sodstvo 2020. Težava ostaja v velikem deležu nerešenih pomembnih zadev (v strukturi nerešenih zadev jih je 47 odstotkov), tudi pričakovani čas rešitve zadeve se je podaljšal za pol meseca.
Prav tako še ni učinkovitega odgovora na večanje generacijske vrzeli med sodniki v starostnem razredu od 31 do 40 let na eni strani in od 61 do 70 let na drugi strani. Kot je dejal Florjančič, zdajšnji trendi kažejo, da ob nespremenjenih razmerah novih imenovanj v sodniško funkcijo leta 2020 skoraj ne bo več sodnikov, starih 40 let ali manj.
Sicer pa letos v sodstvu načrtujejo nadaljevanje zmanjševanja števila sodnikov ter prejetih in s tem tudi rešenih zadev. Glavni izziv, ki čaka slovensko sodstvo v takšnih pogojih, je kakovost odločanja sodnikov in sodnega osebja.
