Tiskane izdaje
Ob vodni ujmi, ki je v sredo prizadela zahodno in osrednjo Slovenijo, so se mnogi spomnili na podobne poplave, ki so območje prizadele pred štirimi leti in so jih takrat označili za stoletne vode.
Ekstremni hidrološki pojavi v zadnjem času vse pogostejši
Na vprašanje, kako to, da se tako obilne padavine znova pojavljajo le štiri leta kasneje, Polajnar odgovarja, da izraz stoletne vode ne pomeni, da se takšen pojav ne bo ponovil sto let, temveč da je verjetnost njegove ponovitve v roku enega leta le enoodstotna.
Drži pa, da so takšni ekstremni hidrološki pojavi v zadnjem času vse pogostejši, dodaja. Ta trend opažajo že od 80. let prejšnjega stoletja, po letu 2007 pa je vzorec še značilnejši − izjemno visoki pretoki vodotokov so vse pogostejši, obenem pa vse pogostejše ekstreme opažajo tudi pri sušah.
»Glede na splošne vplive podnebnih sprememb na vodni krog vse kaže, da bodo v prihodnjih letih takšni dogodki pogostejši in tudi bolj siloviti,« pravi Polajnar. Pri tem opozarja, da v zadnjem obdobju »skoraj ne mine leto, da ne bi bilo rekorda« bodisi pri visokih vodah bodisi pri sušah.
Tudi poplavam se lahko prilagodimo
Najučinkovitejša metoda za spopadanje s temi pojavi je po njegovih besedah prilagoditev podnebnim razmeram na več področjih. »Tudi poplavam se lahko prilagodimo, ne moremo pa se jim izogniti,« pravi. Sprejeti je treba ustrezne protipoplavne in tehnične ukrepe, kot so urejanje gozdov in gradnja suhih zadrževalnikov, predvsem pa je posebej omenil renaturalizacijo mokrišč, ki so naravni blažilec hidroloških ekstremov − tako suš kot poplav.
»Resnično nas lahko reši le to, da vodi pustimo prostor, da se razlije. Da tam, kjer se razliva, ne gradimo, sploh ne pomembne infrastrukture,« opozarja Polajnar. Tako bomo preprečili nastanek večje škode pri poplavah poplav.
Na vprašanje, ali so bili po poplavah v letu 2010 sprejeti ustrezni ukrepi, npr. za območje Gradaščice, je Polajnar povedal, da je bil sprejet državni prostorski načrt, ki je podlaga za začetek strukturnih ukrepov v porečju Gradaščice. Načrt med drugim predvideva povečanje prepustnosti Malega Grabna, ureditev zalednega dela Gradaščice in gradnjo najmanj enega suhega zadrževalnika v porečju Gradaščice.
Polajnar je pri tem še poudaril, da se je Agencija RS za okolje zlasti po letošnji ledeni ujmi zelo angažirala in poskrbela za očiščenje velikega dela strug, tudi v porečju Gradaščice, kjer so bili vodotoki dodatno očiščeni. Na Arsu po njegovih besedah sicer že vrsto let opozarjajo na pogost pojav izjemno močnih padavin prav na tem območju.
__
Kronologija poplav pri nas
Poplave so v Sloveniji pogoste, največ smrtnih žrtev pa so terjale leta 1954 na Celjskem.
9. avgust 1924: Nad Polhovim Gradcem se je ponoči razdivjala vodna ujma. Na tem območju in v sosednjih dolinah Ločnice ter Hrastnice je po izračunu strokovnjakov v slabih treh urah padlo več kot 3,5 milijarde litrov vode. Narasle vode so zahtevale 19 življenj in porušile številne hiše.
november 1925: Poplave na Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju so zahtevale dve smrtni žrtvi, poplavljenih pa je bilo okoli 100.000 hektarov obdelovalnih površin.
27. september 1926: Hude poplave so prizadele območje Ljubljane. V Gradaščici, ki je rušila hiše, mostove in brvi, so umrli trije ljudje. Na Viču in Rožni dolini je voda segla do dva metra visoko. Poljanska Sora je uničila 50 zgradb in zahtevala deset življenj.
junij 1954: Nalivi in neurja, ki so divjali tri tedne, so močno prizadeli širše celjsko območje, po mestu pa je bilo meter vode. v porečju Savinje, Pake in Hudinje je umrlo 22 ljudi. Voda je segala tri metre visoko, ves nižinski del med Škofjo vasjo, Štorami in Arjo vasjo je bil popolnoma pod vodo, odnašalo je mostove, ceste in hiše.
december 1966: V Zasavju, na Koroškem in Štajerskem so decembra prestopili bregove narasli potoki. Zaprtih je bilo veliko cest, utonili so štirje ljudje.
1972: Narasla Mura je aprila in julija prestopila bregove. Zalila je 4500 hektarov zemljišč, 50 vasi in poplavila Ljutomer. Na območju mariborske občine so našteli več kot sto zemeljskih plazov, 14 porušenih mostov, narasle vode pa so uničile tudi 184 kilometrov cest.
1. november 1990: Reke so prestopile bregove po vsej Sloveniji, najbolj pa so se razdivjale v Zgornji in Spodnji Savinjski dolini. V porečju Kamniške Bistrice so zahtevale dve življenji. Poplavile so 52.000 hektarov kmetijskih površin, poškodovale 2683 kilometrov cest, 20 kilometrov železniških prog in uničile 96 mostov. Sprožilo se je 1200 plazov. Brez strehe nad glavo je ostalo 199 ljudi. Uničenih je bilo 190 hiš, poškodovanih pa več kot 5000.
oktober in november 1998: Poplave, ki so zajele večji del Slovenije, so povzročile približno 20 milijard tolarjev škode. V Posavju je poplavilo 120 objektov, Krška vas je bila povsem pod vodo. Med najbolj prizadetimi občinami so bile Žalec, Nazarje, Celje in Laško.
17. november 2000: Po močnem večdnevnem deževju se je nad Logom pod Mangartom sprožil murasti tok, ki je zdrvel po strmi strugi Mangartskega potoka in nato do samega naselja. Plaz je podrl most ter porušil šest objektov in jih več poškodoval. Pri tem je umrlo sedem ljudi.
10. oktober 2004: Baško grapo in druge dele Tolminskega so prizadele poplave, ki so na občinski, državni, zasebni in drugi infrastrukturi povzročile za več kot pol milijarde tolarjev škode. Bregove je prestopila tudi Gradaščica in poplavila del ceste med Ljubljano in Polhovim Gradcem.
avgust 2005: Hudo neurje je največ škode naredilo v Posavju, v okolici Sevnice in Krškega ter na širšem območju brežiške občine. V Posavju so našteli skoraj 600 plazov. Ob Muri so razglasili izredne razmere, gladina reke se je namreč dvignila na 481 centimetrov, kar je bilo največ v zadnjih 50 letih.
18. september 2007: Na območju občine Železniki je v nekaj urah padlo več kot 200 litrov dežja na kvadratni meter. Vodotoki, predvsem Selška Sora in Savinja s pritoki, so v zelo kratkem času silovito narasli. V najbolj smrtonosnih poplavah v samostojni Sloveniji je umrlo šest ljudi, nastala je tudi ogromna gmotna škoda. Najhuje je bilo v Železnikih, Bohinju in nekaterih naseljih v Spodnji Savinjski dolini.
19. september 2010: Po neurju z obilnim dežjem so obsežne poplave zajele Ljubljansko barje, vključno z deli Ljubljane, ter porečje Vipave, Idrijce, Poljanske Sore, Savinje v spodnjem toku, Krke, Save v spodnjem toku ter kraška polja Notranjskega in Dolenjskega krasa. Škode je bilo za 250 milijonov evrov.
5. november 2012: Močne padavine so povzročile porast rek in poplavljanje. Najhujše poplave so bile na območju Drave, ki je zaradi povečanega pritoka iz Avstrije močno narasla in začela poplavljati, zlasti v spodnjem delu. Izmerili so rekorden pretok Drave, ki je pod jezom v Markovcih dosegel okrog 2900 m3/s. Pred tem je bil največji izmerjen pretok Drave 2600 m3/s leta 1965.
februar 2014: Obsežne poplave so po zelo mokri zimi in zaradi taljenja obilnega žleda, ki je prizadel velik del države, zajele Planinsko polje. Voda, ki se dolgo ni umaknila, je zalila številna poslopja, predvsem v krajih Laze in Planina.
13. september 2014: V močnem deževju, ki je zajelo predvsem vzhodni del Slovenije, je bilo poplavljenih več kot tisoč objektov in 181 cestišč, sprožilo pa se je več kot 240 plazov. Narasla voda je pri Vranskem odnesla dve človeški življenji. Poplavljale so predvsem Krka, Mura, Sava in Savinja s pritoki.
21. oktober 2014: Hudo neurje z močnim vetrom in obilnimi padavinami je povzročilo veliko škode na Tolminskem, Cerkljansko-Idrijskem, v Poljanski dolini in jugovzhodni Ljubljani, predvsem na Viču, podobno kot štiri leta prej. Odneslo je več cest, prožili so se plazovi, nekatere hribovske vasi na Škofjeloškem so bile odrezane od sveta.
