Cerklje ob Krki - V vasi Zasap bodo zaradi obnove in širitve vojaško-civilnega letališča Cerklje ob Krki, kjer bodo lahko pristajala največja letala na svetu, izselili 23 družin, njihove domove pa zravnali z zemljo. Priletna Veronika Jabuka je enkrat že morala bežati pred puško, pristala je v nemškem taborišču, zdaj ji ne bo več treba, pravi, morali jo bodo namreč nesti - Tudi soseda Horžena bodo že drugič preselili zaradi letališča - Kje bodo poiskali nadomestno lokacijo za 30 plemenskih avtohtonih krškopoljskih svinj na kmetiji Ivanšek na koncu vasi? - Popisovalci hodili od hiše do hiše, ne da bi stvar pojasnili - Kaj če se ljudje ne bodo hoteli izseliti?
Zasap, 3. avgusta
Triindvajset hiš v vasi Zasap pri Cerkljah ob Krki bodo zaradi širitve letališča porušili, ljudi pa izselili. Državni lokacijski načrt predvideva pristajalno-vzletno stezo, kjer bodo lahko pristajali tovorni in potniški avioni, večji od Adrijinih airbusov A 320, ter velika transportna letala. Staro jugoslovansko vojaško letališče v Cerkljah ob Krki na Krškem polju že uporabljajo kot slovensko letalsko bazo zveze Nato in jo nameravajo še naprej. Načrt o posodobitvi in povečanju letališča v Cerkljah obstaja že več let, zanj vedo vsi odgovorni v vladi in na ministrstvu, le domačinov, ki vsak dan stoično prenašajo ropot helikopterjev in letal, ni nihče obvestil o njihovi usodi. Da jih bodo preselili, so izvedeli od novinarjev.
Zakaj potrebujemo tako ogromno letališče sredi vasi na Krškem polju, zakaj tako ogromno stezo, primerljivo z vsemi mednarodnimi letališči, kjer bodo lahko pristajala letala z razponom kril 65 metrov? Teoretično torej tudi drugo največje potniško letalo na svetu boeing 747-400 z več kot 500 potniki in z razponom kril 68,5 metra.
Javnosti, zlasti pa prebivalcem vasi Zasap, Skopice, Češnjice in Hrastje pri Cerkljah ni nihče predstavil načrta. »Vse, kar vemo, smo bolj ali manj izvedeli od novinarjev,« se je žalostno hudovala svinjerejka Martina Ivanšek, ki si ne predstavlja selitve kmetije na drugo lokacijo. Sosed Martin Horžen pa je potožil, da so ga po vojni že enkrat preselili zaradi gradnje letališča, zdaj, na stara leta, bo že drugič pregnan z doma.
Hodili so in popisovali
V demokratični družbi žal ne gre več s silo, kot je šlo nekoč v socializmu, ko se je vojska odločila, vzela in asfaltirala njive, ljudi pa preprosto nagnala z domačij. Danes 77-letna Veronika Jabuka z Zasapa se spomni, bila je stara 11 let, ko so njeno družino s kundaki odpeljali v Nemčijo v lager. „Tam smo delali na poljih, pobirali zelenjavo za bolnišnice in vojsko. Vso vas so odpeljali, trije sosedje se niso nikoli vrnili. Po vojni so prišli in nam vzeli zemljo za letališče. Naslednjo njivo so nam vzeli, ko se je delala poljska kuhinja. Potem so pozvali očeta, naj svojo zemljo še enkrat kupi. Kupil je, kaj je pa hotel."
Vaščani pravijo, da so se neznani ljudje smukali okoli hiš. Ne da bi se posebej predstavili, so spraševali in popisovali imetje. Ob tem so bobnali, da to sploh ne bo Natova baza, da bo letališče le za naše fante. Letališče Cerklje verjetno res ne bo nikoli strateška Natova baza. Prvič je Slovenija premajhna, saj naš prostor že zdaj pokrivajo z italijanskih letališč. Drugič je za sprejem v Nato na vrsti Hrvaška, ki bo zavezništvu najverjetneje ponudila letališče Zemunik pri Zadru. Vmes je seveda še veliko pomembnejše vojno-civilno letališče Pleso pri Zagrebu.
Toda hrvaški viri namigujejo, da poskuša Slovenija v Cerkljah razviti konkurenčno tovorno letališče za milijonsko hrvaško prestolnico Zagreb. Ideja je na prvi pogled zanimiva, a verjetno nerealna, saj v Zagrebu ne spijo. Pri nacionalnem prevozniku Croatia Airlines se denimo obupno trudijo vzpostaviti direktno letalsko zvezo z ZDA, s čimer bi dobili tekmo s trenutno relativno obubožanim Beogradom in postali prvi na Balkanu. Poleg tega pospešeno pripravljajo projekte za povsem novi potniško-tovorni terminal na letališču Pleso. Toda hrvaški gospodarski analitiki opozarjajo odgovorne, da naj bi Slovenci elegantno izkoristili Cerklje. Projekt obnove letališča bo namreč stal dobrih 70 milijonov evrov, od tega bo kar 40 milijonov evrov prispevalo zavezništvo, Slovenija naj bi dodala le 30 milijonov za civilno-gospodarski del letališča. Zagreb pa je zelo blizu in ob vstopu Hrvaške v EU bo meja izginila.
Kam s kmetijo?
Zdi se, da so vlada in pristojni na ministrstvih spet zagrešili osnovnošolsko napako, ko prebivalcem niso predstavili projekta. Veronika Jabuka je odločna: »Stara sem 77 let in sem proti pa fertik. Mene letala in helikopterji nič ne motijo, toda če me hočejo preseliti, me bodo morali nesti!« Kljub odločnosti pa nas je gospa pošteno opozorila, naj se raje oglasimo pri Ivanškovih, ki redijo 30 plemenskih svinj krškopoljske pasme. Martina in Franc Ivanšek sta se pred leti odločila za prašičerejo, ki je bila od nekdaj doma na Krškem polju. Oče Anton Baznik je zaslužen, da se je krškopoljska pasma črno-belih svinj sploh ohranila. »To so bile svinje domače, rekla bi dvoriščne reje,« pojasnjuje Martina. »Prašiči so skromni pri prehrani in relativno neobčutljivi. Najbolje se počutijo v izpustu na paši. Tudi midva sva mislila ograditi pašnik in vzpostaviti ekološko rejo. A kaj naj zdaj, ko ne vemo, kam nas bodo preselili. Martino in Franca upravičeno skrbi. Kot nadomestno lokacijo za 23 družinskih hiš omenjajo območje na koncu Cerkelj proti vasi Gazice.
»Če imaš le hišo in vrt, potem ni problem, a mi imamo kmetijo s prašičerejo. Kam nas bodo umestili? Na naši kmetiji smo že stoletja, ljudje okoli so navajeni, morali bi nam dati lokacijo vsaj 200 metrov stran od prvega soseda, da jim ne bo smrdelo.« Socialna avantura v Cerkljah ob Krki se torej šele začenja. V Hrastju pri Cerkljah naj bi bil konec oziroma začetek steze, sredi vasi pa menda svetlobna signalizacija. »Najprej bodo preselili nas z Zasapa, potem bodo začeli v Hrastju, nato se bodo lotili Skopic ... je vlada pripravila rezervni načrt.
Kaj pa, če se ljudje ne bodo želeli izseliti?
Iz ponedeljkove tiskane izdaje Slovenskih novic!