Letos je pomoč poiskalo že sto otrok, 27 v resnejši stiski

Ljubljana – Strokovnjaki ugotavljajo, da se nasilje nad otroki v Sloveniji povečuje. Več je fizičnega, spolnega in psihičnega nasilja, pa tudi zanemarjanja. To so razlogi, da je letos že sto otrok poiskalo pomoč v Unicefovih varnih točkah, med njimi je bilo 27 primerov zelo resnih.

Vsak otrok ima pravico, da je zaščiten pred nasiljem, ki mu ne povzroča zgolj fizičnih poškodb in ran, ampak za seboj pušča tudi psihične posledice. Negativno vpliva na njegovo fizično in mentalno zdravje, ogroža učne sposobnosti, druženje z vrstniki in njegov razvoj. In vendar se nasilje nad otroki v različnih oblikah pojavlja vsak dan. Na vrhu lestvice je medvrstniško nasilje, sledijo nadlegovanje in družinski spori. »V Sloveniji je bilo v zadnjih devetih mesecih ustrahovanih 20 odstotkov otrok, starih med 13 in 15 let. Kar 40 odstotkov otrok je bilo v zadnjem letu udeleženih v pretepu,« je povedal Tomaž Bergoč, izvršni direktor Unicefa Slovenija. »Prepogosto nasilje ostane nevidno, saj se pojavlja za zaprtimi vrati, daleč od oči javnosti ali pa si javnost namenoma zatiska oči pred njim. Zaradi strahu pogosto ostane neprijavljeno, kar pa ni prav.«

Da bi to nesprejemljivo ravnanje z otroki speljali od nevidnega k vidnemu, je Unicef Slovenije v tridesetih krajih po vsej državi postavil več kot 500 varnih točk, kjer tisoč posebej usposobljenih prostovoljcev pomaga otrokom iz stiske. Projekt, ki je nastal po italijanskem vzoru, so začeli leta 2003 v Novi Gorici, v Ljubljani pa so varne točke zaživele leta 2007. »Seveda ne morejo vseh težav rešiti sami, saj za to niso pristojni, vsekakor pa znajo otroke pomiriti in jih usmeriti na prave naslove, kjer jim bodo ustrezno pomagali,« je poudaril Bergoč.

Obisk narašča

V preteklem šolskem letu so v varnih točkah zabeležili 54 obiskov otrok, ki so se znašli v resnejših težavah in je bilo potrebno posredovanje strokovnih služb, dejansko pa je število obiskov zaradi manjših težav še mnogo višje. V devetih mesecih letošnjega leta se je po pomoč v varne točke zateklo že sto otrok, ki so se znašli v stiski. V 27 primerih so se otroci znašli v resnejših težavah, prostovoljci so morali nasilje prijaviti ustreznim organom, v 73 primerih pa so bile težave rešljive takoj. »Stiske otrok so različne, o čemer pričajo razlogi, zaradi katerih se otroci zatekajo po pomoč. Večinoma v varne točke prihajajo zaradi vrstniškega nasilja, družinskih stisk, nadlegovanja, manjših poškodb, ki jih lahko rešimo že z obližem, pridejo, če na primer pozabijo ali izgubijo ključe od stanovanja ali telefon, nekaterim je treba pomagati tudi pri reševanju domačih nalog. Včasih potrebujejo le prijazen pogovor ali pa jih pritegne zgolj radovednost, kako je videti varna točka. V zadnjem času je opaziti porast primerov, ko starši pozabijo priti po otroke v šolo oziroma na popoldanske aktivnosti,« je statistiko povzel Boštjan Gorenc Pižama, promotor Uunicefovega projekta in dodal: »Otroci morajo vedeti, da se njim težave lahko zdijo nepremostljive in grozne, a se s pomočjo odraslega lahko razblinijo ali postanejo znosnejše. Varne točke so označene s smejočim se obrazom na modri nalepki. Želimo si, da bi po obisku enak nasmeh videli tudi na otrokovem obrazu. Sicer pa imamo štiri cilje. Prvi je pomagati otrokom v stiski, drugi zagotoviti anonimnost in se izogniti stigmatizaciji, tretji cilj je vzpostaviti bližnjico do strokovne pomoči, četrti pa ustvarjanje dolgoročnejšega občutka varnosti.«

Na varnem med knjigami

Pred nedavnim sta se v eno od varnih točk zatekla bratec in sestrica, ki nista vedela, kako ravnati, saj se je proga avtobusa, ki sta jo običajno uporabljala, spremenila. To je bila zanju velika težava. Prostovoljka v varni točki je poklicala njuno babico in otroka po njenih navodilih spravila na pravi avtobus, ki ju je pripeljal do doma. To je le eden od primerov. Vanja Klenovšek, ki je usposobljena za pomoč na varni točki v Konzorciju na Slovenski cesti v Ljubljani, je imela maja dobre štiri ure v varstvu fanta iz četrtega razreda, ki je izgubil ključe stanovanja. »Izgubil je ključe od stanovanja in ni mogel domov. Mama mu je predlagala, naj jo počaka pri nas v knjigarni. Prišla bo ponj, ko bo končala službo. Fanta smo lepo sprejeli, kratkočasil se je s prebiranjem otroške literature in klepetal z nami. Ni vedel, da je pri nas varna točka, zato sva se tudi o tem pogovorila, poudarila pa sem še, da je pri nas vedno dobrodošel. Četrtošolec je tako sproščeno, v varnem okolju počakal mamo,« je izkušnjo opisala Klenovškova.

Varne točke so ob šolskih poteh, saj se tudi medvrstniško nasilje največkrat dogaja okoli šole in na poti v šolo, takrat ko je nadzor odraslih manjši. Otroci pomoč lahko poiščejo v različnih javnih prostorih, kot so na primer knjižnice, zavarovalnice, lekarne, cvetličarne, mladinski centri, trgovine, celo vulkanizerski servisi in podobno, v katerih so vedno ljudje, ki nudijo otrokom zaščito, pomoč ali pa samo nasvet.

Varna točka v parlamentu

»Seveda si želimo, da bi otroci čim manj uporabljali, oziroma potrebovali varne točke. Pomembno pa je, da vedo, kje so, če bi se znašli v stiski. Slovenija je edina država na svetu, ki ima varno točko tudi v parlamentu, v prostorih nacionalne televizije in na predstavništvu evropske komisije,« je povedal Boštjan Gorenc Pižama. Vodja predstavništva evropske komisije v Sloveniji Nataša Goršek Mencin pa je poudarila, da so vrata njihove pisarne na Bregu 14 otrokom na široko odprta: »Evropska unija postavlja človekove pravice, vključno s pravicami otrok, v središče svojega delovanja na humanitarnem področju. Skupaj z Unicefom si prizadevamo vsem otrokom zagotoviti pravico do izobraževanja, ustrezne prehrane, pitne vode, sanitarij in zdravja, ter tudi zaščito pred diskriminacijo, izkoriščanjem, nasiljem in zlorabo.«

Namen varnih točk je tudi krepitev povezav med vsemi družbenimi akterji, ki vplivajo na varnost v lokalnem okolju, zato Unicef Slovenija pri izvajanju projekta sodeluje z občinami, lokalnimi koordinatorji, policijo, centri za socialno delo, šolami in zdravstvenimi domovi.