Letos odstrel 106 medvedov

Ljubljana/Ženeva – V Sloveniji je med 500 in 700 rjavih medvedov, njihov letni prirastek znaša med 100 in 150 živali, populacija pa je številčno stabilna. Tako kažejo podatki dolgoročnega spremljanje populacije rjavega medveda na mreži stalnih števnih mest, ki ga od leta 2003 skupaj s partnerji izvaja Zavod za gozdove Slovenije (ZGS). Ta za letošnje leto predlaga odstrel 106 medvedov, upoštevajoč še povprečne izgube pa naj bi se medvedja populacija skupaj zmanjšala za do 130 medvedov, so sporočili iz ZGS.

Po ocenah je v Sloveniji med 500 in 700 medvedov, med katerimi je o analizah dobra petina mladičev v starosti do enega leta, 15 odstotkov mladičev v drugem življenjskem letu, in slabi dve tretjini medvedov starejših od dveh let. Število mladičev na vodečo samico je v povprečju 1,82, kažejo analize dolgoročnega spremljanja populacije rjavega medveda.

Štetje medvedov na stalnih števnih mestih, ki ga skupaj izvajajo ZGS, Lovska zveza Slovenije ter območna združenja upravljavcev lovišč in lovišč s posebnim namenom, sicer zagotavlja spremljanje številčnega trenda ter spolne in starostne strukture medvedje populacije v Sloveniji. Gre za objektivno, preverljivo in ponovljivo metodo, na predlog komisije Evropske unije pa so vzpostavili še vzporedno metodo spremljanja populacije z DNA vzorčenjem, so v sporočilu za javnost poudarili na ZGS.

Prav integralni monitoring velikih zveri, katerega pomemben del je štetje medvedov na stalnih števnih mestih, je strokovna osnova predloga za odstrel medvedov, poudarjajo v ZGS. Ta za odstrel v letošnjem letu predlaga 106 medvedov - lanski odstrel je znašal 99 medvedov -, medtem ko pravilnik o tem izda ministrstvo za okolje in prostor. O izrednem odstrelu medveda, ki ogroža življenje ljudi ali premoženje, na predlog ZGS posebej odloča Agencija RS za okolje.

S sistematičnim spremljanjem velikosti in trenda populacije rjavega medveda v Sloveniji sta sicer sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja začeli Biotehniška fakulteta in Lovska zveza Slovenije. Spremljanje na mreži stalnih števnih mest se je v okviru prve faze projekta LIFE Natura III Ohranitev velikih zveri v Sloveniji začelo leta 2003.

Mrežo danes sestavlja 167 krmišč, namenjenih predvsem medvedu, jelenjadi in divjim prašičem, ki so med seboj oddaljena najmanj tri kilometre, od naselij pa dva kilometra. Štetje poteka trikrat letno, s čimer želijo zagotoviti dolgoročno ohranitev rjavega medveda in njegovega življenjskega okolja ter omogočiti sobivanja medvedov z ljudmi, so še izpostavili v ZGS.

WWF opozarja na dramatične posledice odstrela medvedov

Svetovni sklad za naravo (WWF) Slovenijo opozarja, da bo imel za letos načrtovani odstrel 106 rjavih medvedov dramatične posledice na vrsto po celi Evropi, saj si slovensko medvedjo populacijo delijo številne države v regiji, piše na spletnih straneh organizacije. V WWF tudi dvomijo v točnost uradnih ocen, da naj bi bilo v državi med 500 in 700 medvedov. Menijo, da je precej verjetnejša nižja številka.

Čeprav je Slovenija ena prvih držav EU, ki je zaščitila rjavega medveda, država načrtuje zvišati letno kvoto za odstrel medvedov na 106, kar bi lahko zdesetkalo medvedjo populacijo, opozarjajo v WWF.

Skupaj z načrtovanim odstrelom 106 medvedov in medvedi, ki vsako leto poginejo na cestah in železniških tirih, pa se številka dvigne na okoli 130 medvedov. Leta 2005 je na cestah v Sloveniji poginilo 40 medvedov in stopnja smrtnosti medvedov bi se tako približala 30 odstotkom celotne populacije.

WWF zato pričakuje jasne podatke o številu medvedov in argumente za uradno določeno kvoto lova medvedov, ki letno znaša preko 20 odstotkov, kar je, kot piše na spletnih straneh sklada, neznanstveno in netrajnostno.

Ker bo Slovenija v prvi polovici leta 2008 predsedovala EU, bi morala to priložnost izkoristiti in dokazati, da je lahko vodilna v uveljavljanju evropskih smernic upravljanja z velikimi zvermi, še poudarja WWF.