Letos posodobitev 16 mejnih prehodov

Ljubljana – Slovenija mora v letu 2007 dokončati izgradnjo oziroma rekonstrukcijo šestnajstih mejnih prehodov, ki se sofinancira iz schengenskega vira. Vlada je danes sprejela novelo zakona o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z gradnjo objektov na mejnih prehodih, ki bo s pospešitvijo postopkov pri pridobivanju zemljišč omogočila izgradnjo v rokih za črpanje razpoložljivih sredstev. Te je Sloveniji za uveljavitev schengenskih standardov nadzora zunanje meje namenila Evropska unija.

Namen predlaganih sprememb je pospešitev postopkov pri pridobivanju zemljišč za gradnjo mejnih prehodov ter s tem tudi hitrejša pridobitev dovoljenja za gradnjo mejnih prehodov, je na novinarski konferenci po seji vlade dejal tiskovni predstavnik vlade Valentin Hajdinjak.

Cilj zakonske novele je med drugim pospešiti postopke sporazumevanja z lastniki zemljišč, na katerih je predvidena gradnja objektov na območju mejnega prehoda, zagotovila pa naj bi tudi učinkovitost pri pridobivanju nepremičnin za gradnjo mejnih prehodov.

Vlada pri tem upošteva tudi pravno varstvo, ki ga mora pravna država zagotoviti posameznikom, lastnikom nepremičnin, ki ležijo na območju posameznega mejnega prehoda. S predlaganimi spremembami se stopnja njihovega pravnega varstva ne bo zmanjšala, je zagotavlja vlada.

Ministrstvo za javno upravo, ki na podlagi zakona opravlja naloge pooblaščenega investitorja, mora letos dokončati izgradnjo oziroma rekonstrukcijo šestnajstih mejnih prehodov, ki bo sofinancirana iz schengenskega vira. To so Bistrica ob Sotli, Zavrč, Sočerga, Petišovci, Dobovec, Rigonce, Babno polje, Petrina, Vinica, Orešje, Imeno, Ormož, Gibina, Razkrižje, Podplanina in Zgornji Leskovec.

Z novelo zakona proti plačilni nedisciplini

Vlada je sprejela predlog novele obligacijskega zakonika, s katero želi doseči več plačilne discipline. Po predlogu bodo obresti nehale teči, ko vsota zapadlih vendar neplačanih obresti doseže glavnico, samo v primeru, da gre za pogodbene obresti. Zdaj to velja tudi za zamudne obresti.

Primarna funkcija zamudnih obresti je namreč v tem, da dolžnika, ki pravočasno ne izpolni svoje obveznosti, prisili, da to čim prej stori. Da bi zamudne obresti lahko učinkovito opravljale svojo preventivno funkcijo, mora biti pravna ureditev takšna, da se dolžniku ne splača zamujati s plačilom, meni vlada.

Vlada ne soglaša z imenovanjem Toplerja za direktorja

Vlada na osnovi lanskih ugotovitev računskega sodišča ni dala soglasja k imenovanju Vladimirja Toplerja za direktorja Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Vlada, ki predlaga čimprejšnjo ponovitev razpisnega postopka, je na današnji seji tudi zamenjala štiri člane sveta bolnišnice. Toplerja je odločitev vlade presenetila, saj meni, da v poslovanju bolnišnice ni bilo nepravilnosti, enako so po njegovih besedah menili tudi minister za zdravje in takratni svet bolnišnice.

Kot so po seji vlade sporočili iz vladnega urada za informiranje, je ministrstvo za zdravje že 17. januarja lani s strani računskega sodišča prejelo poziv za razrešitev direktorja slovenjgraške bolnišnice Vladimirja Toplerja zaradi ugotovljenih nepravilnosti v poslovanju bolnišnice. Vlada je zato na predlog ministrstva za zdravje 2. februarja lani soglašala z njegovo razrešitvijo, tako da Topler že od takrat dalje opravlja funkcijo vršilca dolžnosti direktorja. Vse navedeno dokazuje, da je bilo izvrševanje funkcije direktorja s strani Vladimirja Toplerja sporno in nepravilno, je zapisano v sporočilu za javnost.