Tiskane izdaje
Po polovici zimskih šolskih počitnic se zdi, da bodo le stežka bistveno ublažile visok izpad prihodka slovenskih smučišč v tej sezoni. Zaradi premalo snega in previsokih temperatur za umetno zasneževanje večji del sezone jih je večina izgubila na stotisoče evrov. Zimske počitnice so za smučišča ena od dveh konic, poleg božično-novoletnih praznikov. Njihova druga največja priložnost torej. Lani so imela z obema smolo, a je bila sezona v povprečju tako dolga in dobra, da jih to ni huje prizadelo.
Potem, ko so od lanskih prednovoletnih praznikov večini ostali zgolj neizpolnjeni upi, so bila pričakovanja, sploh ob nadaljevanju blage zime, uprta predvsem v šolske počitnice in morebitno podaljšanje smučarske sezone čim dlje v pomlad. Obisk v prvem počitniškem tednu ni bil slab, a v presežke ni šlo. Glede na vremensko napoved za prihodnje dni bo podoben tudi v drugi polovici počitnic. In nič ne kaže, da bo namesto zime zasnežena pomlad.
Oboje, na kar stavijo upravljavci smučišč in s čimer naj bi ublažili izpad prihodka, odličen počitniški obisk in pomladna smuka, je ali povprečno ali težko uresničljivo. Celovita analiza izpada prihodka v tej sezoni, ki jo izdeluje združenje slovenskih žičničarjev, še ni pripravljena; groba skupna ocena pa gre v milijone evrov.
O škodi, ki jo bo zaradi zmanjšanega obiska smučišč utrpelo turistično gospodarstvo v njihovi okolici, doslej javno ni ugibal še nihče. V krajih ob vznožju smučišč sicer zagotavljajo, da je bilo odpovedi rezervacij v hotelih in drugih nastanitvenih zmogljivostih zgolj za spoznanje in da jim uspeva obdržati stacionarne goste – predvsem z alternativnimi ponudbami.
Toda težko je verjeti, da bodo ti gostje, predvsem tuji, pozneje, sredi
leta tvegali rezervacijo vnovičnega smučarskega dopusta v Sloveniji,
sploh pri napovedih podobnih prihodnjih zim. Domači pa se utegnejo raje odločiti za manj tvegane dnevne obiske. Morda pa se bo turistično gospodarstvo domislilo takih ponudb, da bo smuka le eden od razlogov za obisk. Pustimo se presenetiti.
