Letošnji proračun je Zveza Romov Slovenije sprejela kar za zaprtimi vrati

Država je na seji delovanju Sveta romske skupnosti (SRS) odločila nameniti 168.000 evrov. Romski svetnik Darko Rudaš ugotavlja, da si je Zveza Romov Slovenije s sprejemom finančnega načrta SRS tudi letos omogočila lagodno življenje, saj v proračunu za izboljšanje romskih bivalnih razmer niso namenili niti evra.

Objavljeno
06. februar 2011 19.14
Bojan Rajšek, Novo mesto
Bojan Rajšek, Novo mesto
Novo mesto – Člani Sveta romske skupnosti (SRS) so na nedavni seji v Novem mestu sprejeli letošnji finančni načrt. V svetu ugotavljajo, da z višino davkoplačevalskega denarja ne morejo biti zadovoljni, razumejo pa težke gospodarske razmere, v katerih se je znašla država. Po besedah njihovega predsednika Marjana Drvariča upajo, da bodo z rebalansom proračuna pridobili še kak prepotreben evro, ki bo namenjen za delovanje te krovne romske organizacije. Letošnji finančni načrt oziroma proračun znaša 168.000 evrov, od tega so 47.000 evrov namenili vsem romskim društvom v Sloveniji, ki se bodo v prihodnje lahko prijavila na javni razpis. Dobrih 55.000 evrov bodo porabili za zaposlene, torej za predsednika, administrativnega delavca in računovodjo. Za štiri seje in eno volilno sejo bo 21 članov SRS predvidoma porabilo 15.000 evrov, za materialne stroške 11.000 evrov in za stroške službenih poti še 5000 evrov. Čeprav je predsednik Marjan Drvarič na ustanovitveni seji SRS prejšnji mesec v Ljubljani napovedal, da bodo njihove seje odprte za javnost, je besedo snedel; tako je kršil določilo poslovnika o javnem delu sveta in njegovih organov.

Na vprašanje Dela, ali je Svet razpravljal o spremembi 10. člena zakona o romski skupnosti, je Drvarič za Delo odgovoril pritrdilno, dogovorili pa so se, da bodo o tem razpravljali na prihodnji seji ali pa na izredni seji, če bo ugotovljeno, »da se nekomu tako zelo mudi«. Spomnimo; v Forumu romskih svetnikov (tega vodi romski svetnik Darko Rudaš iz Murske Sobote), ki imajo skladno z zakonom o romski skupnosti v 21-članskem SRS sedem svojih predstavnikov, 14 članov pa pripada Horvat Mucevi Zvezi Romov Slovenije (ZRS), so namreč prepričani, da je takšno razmerje, ki je določeno v 10. členu omenjenega zakona, krivično in diskriminatorno do vseh drugih romskih združenj, ki svojih predstavnikov v tej krovni romski organizaciji nimajo. SRS sprejema vse odločitve z dvetretjinsko večino, torej s 14 glasovi, kolikor jih ima ZRS v tej krovni romski organizaciji. Na vprašanje, kakšno je njegovo stališče do spremembe romskega zakona, je Drvarič povedal, da ga bolj kot sprememba 10. člena moti to, da se v Sloveniji še naprej rušijo romske hiše, veliko romskih naselij še ni legaliziranih in da so Romi še zmeraj na dnu družbene lestvice.

Predsednik FRS Darko Rudaš sestanek v Novem mestu ocenjuje kot formalni dogodek, na katerem je 14 članov ZRS požegnalo tisto, kar so se dogovorili že veliko prej. Zasedli so namreč vseh 17 mest v SRS, kolikor jih določata zakon in poslovnik. V nasprotju s tistimi Romi, ki v naseljih živijo brez vode, elektrike in človeškega dostojanstva, si je ZRS s sprejemom finančnega načrta SRS, ugotavlja Rudaš, tudi za letos omogočila lagodno življenje. V proračunu namreč niso namenili niti evra za izboljšanje romskih bivalnih razmer. »V FRS bomo sprožili postopek zoper vodilne v SRS zaradi korupcije, nevestnega dela in zaradi suma poneverbe javnih financ,« je napovedal Rudaš. Ker razprava o 10. členu zakona ni bila že zdaj uvrščena na dnevni red, je Rudaš napovedal sklic izredne seje, ki naj bi v prihodnjih štirinajstih dneh potekala v Ljubljani. Rudaš je za Delo povedal še, da je člane SRS seznanil, da že potekajo priprave »na veliko romsko zborovanje«; tako želijo oblast opozoriti na nepravilnosti v SRS.