Levica še noče podpisati protokola o sodelovanju

Ljubljana – Podpisa doslej le parafiranega sporazuma o sodelovanju Levice z vladno koalicijo v prihodnjem tednu ne bo, bodo pa še potekali pogovori med premierom Marjanom Šarcem in predstavniki Levice, ki »preverjajo možnosti povrnitve zaupanja«, kot se je izrazil Luka Mesec. Situacijo, ki je predvsem posledica imenovanja Damirja Črnčeca v premierov kabinet, rešujeta Šarec in LMŠ, drugi člani peterice pa se niti ne nameravajo vmešavati.

Nezadovoljstvo Levice z izvajanjem protokola o sodelovanju in imenovanje Damirja Črnčeca za državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade, zadolženega za nacionalno varnost, sta glavna razloga za to, da se predstavniki Levice pod protokol o sodelovanju, ki so ga avgusta parafirali s koalicijskim peterčkom, še nočejo podpisati. To sta bili tudi glavni temi včerajšnjega dobro uro in pol trajajočega sestanka med vodstvi LMŠ in Levice, ki pa dokončnega odgovora o prihodnosti skupne poti manjšinske vlade in njene zunajvladne partnerice še ni dal. Precej pomenljiv je bil Mesečev opis, da so se pogovarjali »o tem, kako naprej, če sploh, če nas sploh še želijo«. Prihodnji teden bodo ponovno sedli za skupno mizo.




»Mi smo se odločili za podporo vlade Marjana Šarca, da na oblast ne bi prišla politika sovraštva, hujskaštva in tako dalje. Ta politika ni omejena zgolj na SDS, ampak jo utelešajo tudi ljudje, kakršen je Damir Črnčec,« je strnil Mesec in ponovil, da Črnčec ostaja zanje nesprejemljiv ter da je njegovo imenovanje nedvomno postavilo pod vprašaj njihovo sodelovanje. Kaj bi jih prepričalo oziroma s čem bi jih Šarec prepričal, da bi podpisali protokol? »Ne gre za trgovanje, ampak za uveljavljanje nekih načel in spoštovanja civilizacijskih standardov ter za to, da se riše jasna meja, kaj je v vladi, ki naj bi bila levosredinska, sprejemljivo in kaj ne,« je odgovoril koordinator Levice.
 

Kdo izpolnjuje dolžnosti?

Marjan Šarec po srečanju ni dajal izjav, tudi zato, ker, kot je razumeti, želi umiriti razgreto ozračje. Po Mesečevih besedah pa je na sestanku zatrdil, da od imenovanja ne odstopa, ker da je Črnčec strokovnjak in človek, s katerim že dolgo sodeluje, mu zaupa in ga želi imeti v krogu svojih najožjih sodelavcev.
Med temami, ki jih problematizira Levica, je tudi to, da so od novinarjev dobili kar nekaj vprašanj o proračunu, o katerem pa sami niso še nič izvedeli ne od vlade ne od kakega ministra, kljub temu, da je to ključen akt, kjer se po protokolu pričakuje njihova podpora. Prav tako ocenjujejo, da poskušajo posamezni ministri razvodeniti vsebino parafiranega protokola. »Doslej je Levica svoje dolžnosti po črki parafiranega protokola izvajala, za drugo stran pa ne moremo tega tako jasno reči,« je prepričan Mesec, ki pa misli, da je še prezgodaj, da bi lahko presodili, ali so s pogovori zadovoljni.
 

Previdno čakajo

Tako kot se že 13. septembra, ko je prisegla ministrska ekipa in je postalo znano, da je nekdanji direktor Sove in vojaške obveščevalno varnostne službe Šarčev državni sekretar, drugi člani koalicijskega peterčka niso javno izrekali, tudi zdaj, ko premier lovi ravnotežje z Levico, bolj opazujejo, kako spreten bo pri tem.
Večina potihem ali pa tudi naglas pove, da je izbiranje članov lastnega kabineta povsem v pristojnosti predsednika vlade, ki bo za svoje odločitve tudi sam nosil vso odgovornost in posledice, da pa sami ne bi nikoli za državnega sekretarja imenovali človeka s tako radikalno nestrpnimi in sovražnimi stališči, kot jih je po družabnih omrežjih izražal Črnčec.
Marsikdo, tudi iz koalicijskih vrst, pa se je obregnil ob držo Levice, ki se ima za opozicijo, saj se ni odločila, da bi bila koalicijski partner in ni prevzela odgovornosti, hkrati pa bi kadrovala v kabinetu predsednika vlade.

NIti Levica niti Šarec trenutno nista v lahkem položaju. Ne glede na to, kako sporna figura je njegov sekretar za državno varnost, za mnogo širši krog javnosti, kot so volivci Levice, ni verjetno, da bi ga Šarec zdaj umaknil, Levica pa se je znašla v precepu, ali nadaljevati s peterčkom in poskušati uresničiti svoje prioritetne projekte, kot je denimo zvišanje minimalne plače, ali je zaupanje tako porušeno, da ni več skupne poti. Za delovanje nove vlade bi bilo to pomembno zlasti v trenutku sprejemanja novega proračuna, ki ga mora potrditi vsaj 46 poslancev; za potrjevanje zakonov je dovolj navadna večina, razen pri tistih, ki jih državni svet ustavi z vetom.

Sta pa tako Šarec kot predsednik republike Borut Pahor, ki je sprejel novo vlado, včeraj večkrat izpostavila nujnost sodelovanja. »Če bomo znali sodelovati, uspehi ne bodo izostali,« je dejal premier in dodal, da »vlada ni za to, da bi ugajala, ampak za to, da deluje«. Je pa nekoliko pomenljiv njegov nasvet ekipi: »Delajmo se, kot da bomo imeli desetletni mandat, bodimo pripravljeni, kot da bomo šli jutri iz pisarn.«