Levica si je vzela čas za razlago

Ljubljana – Ker Levici z glasovanjem ni uspelo spraviti predloga o ukinitvi dodatka na delovno aktivnost z mize oziroma vsaj znova preložiti njegove obravnave v državnem zboru, so do istega cilja poskušali priti kot – nekoliko karikirano povedano – v več pogledih zelo dobro pripravljena četa s taktiko izčrpavanja. Vzeli so si res veliko časa za razpravo in tako dosegli, da pristojni parlamentarni odbor niti po devetih urah še ni odločal.

Več kot osem ur je na seji odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide trajala samo obravnava prvega člena predloga novele zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ne da bi prišli do epiloga. Vsaj tri četrt tega časa so predstavniki Levice na takšne in drugačne načine ponavljali, kako protisocialni ukrep so pripravili na ministrstvu za delo, kako bo prizadel najbolj ranljive, da jo bodo najslabše odnesli revni zaposleni.



Prebirali so številna pisma prejemnikov tega dodatka in mnenja več nevladnih organizacij, ki nasprotujejo ukinitvi – nekatera tudi po večkrat, poudarjali, da bodo najbolj prizadete enostarševske družine. Večkrat so tudi ponovili, da bo vlada vzela 16 milijonov najšibkejšim, zato da bo najbogatejšim omogočila 136 milijonov davčnih olajšav.

Nekajkrat je do besede prišla ministrica za delo Ksenija Klampfer, ki je pojasnila, da se je denarna socialna pomoč od uvedbe dodatka za delovno aktivnost (DDA) leta 2011 do danes povečala za 74 odstotkov ter da danes socialna pomoč z višjim dodatkom znaša 91 odstotkov minimalne plače, kar ljudi ne spodbuja k zaposlovanju in povzroča past neaktivnosti v času, ko na trgu dela primanjkuje delovne sile. Cilj ukinitve je po njenih besedah hitrejša aktivacija delo zmožnih brezposelnih.

Zagovarja stališče, da mora sistem socialnega varstva delovati kot varnostna mreža, »ki posameznika ujame, ko se mu nekaj zalomi v življenju oziroma ko se znajde v okoliščinah, na katere ne more vplivati«. »Hkrati pa mora ta mreža biti sposobna posameznika tudi opolnomočiti na način, da bo lahko sam poskrbel za svojo socialno varnost,« je dejala ministrica in se na obtožbe o eroziji socialne države odzvala s podatkom, da so od leta 2015 izdatki za transferje posameznikom in gospodinjstvom zrasli za 241 milijonov evrov, samo od lani na letos pa za 154 milijonov evrov. V času največje gospodarske rasti in najnižje brezposelnosti je število upravičencev do denarne socialne pomoči najvišje doslej, 14.000 več jih je kot maja 2018.

Številke in interpretacije

Odbor je predlog novele zakona prvič obravnaval 11. septembra, a so takrat razpravo prekinili, ker je Levica zahtevala analizo ministrstva o transferjih. V njej lahko preberemo, da je bilo avgusta 90.376 upravičencev do denarne socialne pomoči, 66.336 je odraslih, od katerih jih 9964 dobiva dodatek za delovno aktivnost, kar pomeni 15 odstotkov vseh prejemnikov. Več kot polovica je v starostni skupini od 28 do 42 let. Večino je zanimalo, kako bodo ukrepi vplivali na matere samohranilke, za katere nevladne organizacije trdijo, da bodo najbolj prizadete. Po podatkih MDDSZ je bilo avgusta 1268 enostarševskih družin upravičenih do DDA. Med njimi je bilo 422 oseb v delovnem razmerju, 34 jih opravlja samostojno dejavnost, 7 pa jih je opravlja kmetijsko dejavnost, preostalih 521 je praviloma brezposelnih. Takšnih, ki imajo dohodek (plača, pokojnina, nadomestilo), nižji od minimalne plače (690 evrov neto), je 463 družin. Od 1268 enostarševskih družin je 133 takih, ki so to po uradni definiciji – ker je drugi starš umrl ali je neznan in po njem otrok dejansko ne prejema nikakršnih prejemkov; tem sicer pripada dodatek za enostarševsko družino, 72 evrov na otroka, in 30 odstotkov višji otroški dodatek.

Upravičencev do DDA, ki so delovno aktivni več kot 128 ur, je 5381. Med prejemniki DDA je 5441 zaposlenih in 448 ljudi, ki opravljajo dejavnost. Prejemnikov nižjega dodatka (104 evrov) je 4583, večinoma so prostovoljci. Če bo državni zbor novelo zakona sprejel, bo cenzus za socialno pomoč preseglo 1691 prejemnikov oziroma 4590 upravičencev. Od teh je 79 enostarševskih družin, v katerih je večina staršev zaposlenih, z dohodkom med 600 in 700 evri.

Pomoč pa se bo znižala 7858 prejemnikom oziroma 19.619 upravičencem, manj je bo prejemalo tudi 915 enostarševskih družin.
Kot je znano, koalicija pri tem vprašanju ni enotna, SD je proti noveli. Včeraj naj bi sicer pripravili nekaj amandmajev, ki so jih vmes umaknili, večkrat pa so se razširile govorice, da naj bi se za podporo pogovarjali s SDS, ki je sama vložila svoje amandmaje.