Način, na kakršnega se je Hrvaška lotila reševanja Agrokorja, »todorićologa« Daria Juričana spominja na potezo, s katero trener preda dvoboj svojega boksarja, ki nima možnosti za zmago. Razmere v državi, ki rešuje nasedlega delodajalca, pa primerja z vojnim stanjem.
Jutri je v državnem zboru predvidena razprava o zakonu, ki bo omogočala uvedbo prisilne državne uprave v Mercatorju, s katero želi država nasedlemu Agrokorju preprečiti izčrpavanje vodilnega slovenskega trgovca. Tako imenovani lex Mercator je pripravljen kot odziv na hrvaški lex Agrokor in je naletel na nasprotovanje opozicije. Redko se SDS, NSi in Združena levica okoli kakšnega vprašanja strinjajo, vladni predlog za zaščito Mercatorja pa jih je poenotil.
Nenavaden
»Nenavadno hitro je država potegnila iz rokava tega asa, imenovanega lex Agrokor, ki je bil objavljen v uradnem listu manj kot 24 ur po sprejetju zakona. Zadnjič sem za kaj takšnega slišal po izročitvi Slobodana Miloševića Haagu, na dan, ko so ga izročili, je bil objavljen zakon, ki to izročitev omogoča,« pravi Juričan.
Ali tako hitro ravnanje nekoliko spominja na vojno stanje?
Prav imate, saj je vojno stanje. Ne vedo, kako bodo to rešili. Medsebojni odnosi so tako prepleteni in zapleteni. Glavni cilj jim je očistiti Ledo in Jamnico, ker sta dobri podjetji in ker upajo, da ju bodo razmeroma lahko prodali. Pa ne morejo, ne vedo, kako. Ko bodo očistili ti dve podjetji, potem bo po vrsti šlo vse drugo.
Kaj bo sledilo?
Zdaj pričakujem pritisk na dobavitelje, da opustijo plačilo za svoje terjatve in jih zamenjajo za lastništvo v Agrokorju. To, da velikega »gazde« ni več, je za dobavitelje zelo težaven položaj, saj so nekateri tudi več kot 60 odstotkov svojih prihodkov ustvarili z Agrokorjem. To lepo kaže, kako jih je vse skupaj uspavalo in se jim ta razmerja zdaj razbijajo ob glavi.
Kaj smo mediji spregledali?
Rusi so zahtevali 70-odstotno lastništvo Agrokorja, v tistem trenutku pa je imel Agrokor velikanski dolg do države, zato je država postala en od igralcev za mizo. Neki genialec v Sberbank se je spomnil dati posojilo Agrokorju, da plača vodilnim upnikom, in tako se je pokazalo, da je vodilni upnik država. Kasneje se je šele razkrilo, da je to čista genialnost Sberbanke, s plačilom davčnega dolga so izrinili državo. O tem nihče ne govori. Vsa zgodba o lex Agrokorju je zgodba o tem, da se želi država vrniti v igro.
Moje mnenje je, da je lex Agrokor državno metanje brisače v ring nokavtiranemu boksarju. Ante Ramljak, izredni upravitelj Agrokorja, je tu zgolj zato, da odšteje deset sekund in razglasi konec dvoboja.
Celoten pogovor z Dariom Juričanom bo objavljen v prihodnji številki Sveta kapitala v petek.