Tiskane izdaje
Ljubljana - »Bolj zaupam pravosodnemu ministru Lovru Šturmu, priznanemu pravnemu strokovnjaku, kot pravni službi,« je razrešil dilemo predsednik odbora državnega zbora za pravosodje, javno upravo in pravosodje Drago Koren (NSi), ki je visela nad poslanci ves čas včerajšnje razprave o zakonu o odvetništvu, s katerim hoče vladajoča koalicija (brez podpore DeSUS) po priprtju nekdanjega tožilca Boštjana Penka omejiti prehod sodnikov in tožilcev med odvetnike. Zakonodajno-pravna služba državnega zbora je namreč podvomila o upravičenosti poseganja v ustavno pravico svobodnega opravljanja poklica, na kar pa se v koaliciji niso pretirano ozirali, saj so zakonsko novelo spremenili le malenkost, tudi štiriletnega obdobja, ko sodniki in tožilci ne bi smeli prestopati med odvetnike, niso skrajšali. Državni zbor bo zakon sprejemal danes.
Ministrstvo za pravosodje je pripravilo spremembe zakona o odvetništvu na podlagi pobude odbora državnega zbora za pravosodje, ki se je 9. julija sestal po aretaciji nekdanjega tožilca Boštjana Penka in direktorja SCT Ivana Zidarja. Pravosodni minister Lovro Šturm poskuša z novelo zakona vpeljati za vse sodnike in tožilce konkurenčno klavzulo, na podlagi katere ne bi smeli opravljati odvetniškega poklica še štiri leta, če bi zapustili pravosodne organe. Nekdanji sodniki in tožilci ne bi smeli kot odvetniki ne zastopati, po novem pa tudi ne nuditi pravnih nasvetov strankam v tistih primerih, pri katerih so bili še v službi države. Šturm je spremembo zakona o odvetništvu utemeljil z navedbo, da je treba zagotoviti pošteno sojenje, pri čemer se je skliceval na odločbe Ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice.
Zakonodajno-pravna služba državnega zbora opozarja, da je treba biti pri poseganju v ustavno zagotovljene pravice sorazmeren, pri čemer so mnenja, da nameri ministrstva »ni dovolj izkazano, da se cilj poštenega sojenja lahko povezuje in gre tako daleč, da se utemeljuje predlagan poseg v ustavno pravico iz 49. člena ustave (svoboda dela, op. p.).«
Opozicija (SD, LDS, Zares) je na odboru nasprotovala predlaganim spremembam zakona o odvetništvu. Rudi Moge (LDS) je pozval vladajočo koalicijo, naj še enkrat premisli o smiselnosti predlaganih rešitev, še zlasti zato, ker nimajo pred seboj nobenega od mnenj strokovne javnosti, razen mnenja zakonodajno-pravne službe. Po njegovem gre še za en zakon, ki je menda »očitno v nasprotju z ustavo in pravnim redom EU«. Pavel Gantar (Zares) je opozoril, da novela skozi stranska vrata uvaja tudi retroaktivnost, kar je vladajoča koalicija pozneje sicer z dopolnilom popravila. Izrazil je tudi zaskrbljenost, da bo zaradi predlaganih sprememb privlačnost sodniškega poklica občutno manjša, predvsem pa je presodil, da je glavni cilj novele maščevanje sodni veji oblasti, ker stavka. Narobe je, da se spreminja neki zakon zaradi konkretnega primera, je bil mnenja Miran Potrč (SD) in dodal, da obstoječi zakon dovolj dobro ureja prehod sodnikov in tožilcev med odvetnike. Vili Rezman (DeSUS) je v imenu stranke odrekel podporo spremembam zakona o odvetništvu.
Poslanec vladajoče SDS Dimitrij Kovačič je ocenil, da je zaradi 20 primerov prehoda iz sodstva in tožilstva med odvetnike v zadnjih letih - to sicer ni veliko, so pa »težki kalibri«, je dodal - treba nekaj storiti, ker zaradi tega nastaja ogromna materialna škoda. Jožef Horvat (NSi) se je zavzel za spremembe, ker so zanj konkurenčne klavzule v gospodarstvu nekaj povsem navadnega, zato ne vidi razlogov, zakaj ne bi veljale tudi v pravosodju. Marjan Drofenik (SLS) se je sicer zavzel za zakon, je pa omenil, da je se zdi SLS štiriletno obdobje absolutno predolgo, zato bi ga morda veljalo skrajšati.
Iz četrtkove tiskane izdaje Dela.
