Lik in delo Kim Jong Ila

Umevanje demokracije postaja v dolini šentflorjanski vse bolj čudaško. Naš Rupel je od Fincev zahteval tako rekoč mednarodno odgovornost, ker blatijo Kim Jong Ila, finska vlada pa je hladnokrvno odgovorila, da se s Patrio ukvarjata sodstvo in policija.

Objavljeno
13. september 2008 21.16
Boris Jež
Boris Jež
Boris Jež

Umevanje demokracije postaja v dolini šentflorjanski vse bolj čudaško. Naš Rupel je od Fincev zahteval tako rekoč mednarodno odgovornost, ker blatijo Kim Jong Ila, finska vlada pa je hladnokrvno odgovorila, da se s Patrio ukvarjata sodstvo in policija. Torej to ni v njihovi pristojnosti. Slovenski »argument« ima zelo tanko pločevino: Patria je v 70-odstotni lasti tamkajšnje države, zato naj bi bila finska vlada nesporno odgovorna za to, kaj se tam blebeta. In seveda tudi za to, kaj se o Kim Jong Ilu govori na javni televiziji.

 

Naša vlada očitno s tem vzvratno sprejema popolno odgovornost za podjetja, ki so v njeni lasti: za blebetanja o Telekomu in Mobitelu, za neumnosti na naši »javni« televiziji, za kakovost izdelkov v tovarnah, ki so še vedno v državni lasti ...

 

V Evropi je, hvalabogu, še marsikaj, kar je pod nadzorom držav; tisto, kar so države v imenu svete privatizacije dale iz rok, pa je v glavnem šlo po zlu. Recimo British Railways, nekdaj daleč najboljši železniški sistem na svetu, zdaj pa ... In seveda je še marsikaj vsaj v delni javni lasti, recimo banke, zavarovalnice, infrastruktura itd. Ker države, hvalabogu, še niso povsem fuč, čeprav si multinacionalke zelo »prizadevajo za to«. Torej: naj italijanska vlada odgovarja za varnost na letalih Alitalie, ki je v glavnem v državni lasti, ali naj bodo odgovorni v Alitalii? Naj vlada odgovarja za to, kaj med (državnimi) poleti blebetajo potniki?

 

Z demokracijo so kajpak ves čas težave, še največje pa so s tem, da jo najslabše dojemajo in razumejo politiki. Alexis de Tocqueville (Demokracija v Ameriki) je zapisal: »Ljudje mislijo, da bodo nove družbe vsak dan spreminjale svoje obličje, jaz pa se bojim, da bodo nazadnje še preveč trdno ujete v iste institucije, iste predsodke, iste navade, tako da se bo človeški rod zaustavil in omejil, da se bo duh večno obračal in vrtel okoli samega sebe, ne da bi ustvaril nove ideje, da se bo človek izčrpal v osamljenih in jalovih korakih ...«

 

Kot da bi slavni Tocqueville predvidel razvoj oblasti na Slovenskem: ujetost v iste institucije, iste predsodke, iste navade, človeški rod (Slovenija) se zaustavlja in omejuje, duh se večno obrača in vrti okoli samega sebe, brez novih idej ... Te dni je bila obletnica izida Kardeljeve knjige Smeri razvoja in to bi lahko bila tudi priložnost za razmislek, ali se je odtlej naš duh kaj odvrtel okoli sebe. Zlasti v zunanji politiki.

 

Z notami »zoper« finsko vlado se na mednarodni sceni kajpak smešimo, doma pa bi lahko znova razmislili, kaj naj bo sploh demokracija: Je to parlament, ki postaja burleska, ali je to sistematično(!) nasprotje avtoritarnega vodenja? Če mora celotna šentflorjanska država zadrževati dih, ali bomo rešili Kim Jong Ila pred finskimi preiskovalci, zunanji minister pa meče v isto mineštro vse, od žurnalizma do zunanjih zadev, potem to ni ravno prepričljiva situacija. Ugled, pardon, »ugled« premiera pred ugledom države in za vsakršno ceno?!

 

Dimitrij Rupel, pisec številnih knjig, očitno ničesar ne ve o novinarskih kodeksih poklicne etike. Tako kot vse poklicne grupacije, ki so močno družbeno in nravstveno izpostavljene, imajo časnikarji v številnih državah različne etične kodekse, ki vsebujejo politične, kulturne, nazorske, moralne in druge norme, načela, vrednote, zapovedi, prepovedi itd. Na Finskem so po Ruplu novinarji izdali vsa načela in vrednote, zato pa je tega toliko več v slovenski politiki, ki kar poka od poštenosti, tehtnosti in nasploh visokih vrednot.

 

Premier in zunanji minister, kot kaže, ne razumeta delovanja pravne države - ne na Finskem in ne pri nas, kjer so razmere v tem pogledu že zelo žalostne. Kot po poplavah, suši in toči. V vrhovih oblasti se bolj kot delitev na tri veje, plus medijski prostor in civilna družba, kar naj bi bili neki evropski normativi demokracije, oblikuje nekakšna trilateralna komisija, kot so jo leta 1973 po zamisli Davida Rockefellerja ustanovili »civilisti iz Evrope, Japonske in Severne Amerike, da bi se pogovorili in premislili o skupnih izzivih in vodstvenih odgovornostih v teh demokratičnih in industrializiranih območjih sveta«.

 

Naši »civilisti« na oblasti se ukvarjajo predvsem s tem, kako zaščititi lik in delo Kim Jong Ila. In za ta namen so pripravljeni tudi prekiniti diplomatske odnose s finsko televizijo.