Ljubljana ni edina ovira Zagrebu

V Bruslju ugotavljajo, da dvostranska vprašanja, vključno z mejnimi spori, čedalje bolj vplivajo na proces širitve, in poudarjajo, da bi takšne probleme morale reševati vpletene strani, ne bi pa smeli blokirati pristopnega procesa.

Objavljeno
12. oktober 2009 21.56
Božo Mašanović
Božo Mašanović
Bruselj - »Problem meje med Slovenijo in Hrvaško je zaviral pristopna pogajanja s Hrvaško, tako da do oktobra 2009 ni bilo mogoče odpreti ali zapreti več poglavij, čeprav so bila že tehnično pripravljena,« ugotavlja osnutek strateškega dokumenta evropske komisije. Dodaja, da »spor o meji ostaja dvostranski problem, ki ne bi smel vplivati na pristopna pogajanja«. Evropska komisija je pomagala pri reševanju problema, intenzivna prizadevanja v šestih mesecih so s podporo treh predsedstev septembra letos utrla pot političnemu dogovoru med državama«.

V Bruslju tudi sicer ugotavljajo, da dvostranska vprašanja, vključno z mejnimi spori, čedalje bolj vplivajo na proces širitve, in poudarjajo, da bi takšne probleme morale reševati vpletene strani, ne bi pa smeli blokirati pristopnega procesa. Strateški dokument posebej opozarja na določilo pogajalskega okvira za Hrvaško in Turčijo, po katerem »EU pričakuje od kandidatk, da bodo mejne spore rešile v skladu z načelom miroljubnega urejanja sporov, po določilih listine OZN, vključno - če je treba - z obvezno pristojnostjo Meddržavnega sodišča [ICJ]«.

Dokument poudarja, da je »iskanje vzajemno sprejemljivih rešitev in sklenitev sporazumov o nerešenih vprašanjih s sosednjimi državami del stabilizacijsko-pridružitvenega procesa«, v katerega so vključene vse države Jugovzhodne Evrope. Kot spodbuden primer omenjajo načelni dogovor med Hrvaško in Črno goro o razmejitvi pri Prevlaki s pomočjo mednarodne arbitraže ICJ.

Več v torkovi tiskani izdaji Delo