Ljubljansko odvetnico sumijo davčne zatajitve

Pristojni organi so zaznali domnevno sumljive bančne transakcije Carmen Dobnik, ona zagotavlja, da posluje v skladu z zakoni.

Objavljeno
20. september 2012 20.12
suhadolnik denar
Anuška Delić, Ozadja; Majda Vukelić, notranja politika
Anuška Delić, Ozadja; Majda Vukelić, notranja politika

Ljubljana – Poslovanje znane ljubljanske odvetnice Carmen Dobnik je po naših informacijah pritegnilo pozornost nekaterih pristojnih organov. V središču pozornosti so domnevno sporno poslovanje Dobnikove prek njenega osebnega bančnega računa in njena nakazila na osebni račun Mateja Raščana.

Konec januarja letos je odvetnica Carmen Dobnik po naših zanesljivih podatkih na svoj osebni bančni račun prejela 100.000 evrov, in sicer kot plačilo za »odvetniške storitve«. Denar ji je nakazal radijski novinar in voditelj Robert Peressutti, najverjetneje prav tako z osebnega bančnega računa. Dobnikova je po naših podatkih del denarja (37.500 evrov) nato nakazala na bančni račun svoje odvetniške pisarne, 50.000 evrov je dvignila v gotovini, preostanek pa je ostal na njenem osebnem računu.

Kot nam je uspelo izvedeti, je upravo kriminalistične policije in davčno upravo s temi informacijami seznanil urad za preprečevanje pranja denarja v kontekstu suma storitve kaznivega dejanja po 249. členu kazenskega zakonika. Ta člen se nanaša na kaznivo dejanje davčne zatajitve, za katero je predvidena zaporna kazen od enega do osmih let.

Prav tako pristojni organi po naših informacijah razpolagajo s podatkom, da je Dobnikova leta 2010 nakazovala denar na osebni bančni račun Mateja Raščana, ki je odgovoren za propad Dela Revij in Rašice Point.

Nakazil je bilo šest, in sicer v skupnem znesku 710.000 evrov, vendar nam ni uspelo preveriti, ali je Dobnikova denar nakazovala z bančnega računa odvetniške pisarne ali s svojega osebnega bančnega računa. Drži pa, da je Raščan v tem in drugih letih prejel nemalo nakazil na osebni bančni račun. To ne nazadnje potrjujejo tudi podatki, ki smo jih dobili v zvezi s transakcijami prek bančnega računa njegovega podjetja Monera, o čemer smo podrobneje pisali v ponedeljkovih Ozadjih. Monera je zdaj v stečaju, Raščan pa je prek te družbe obvladoval Rašico in Delo Revije. Na klic Mateja Raščana čakamo že od 10. maja.

Za pojasnila o nakazilu 100.000 evrov smo poklicali Peressuttija, a zadeve ni hotel komentirati. Dejal je le, da je »to stvar, ki se vas ne tiče«. Glede na to, da je Peressutti leta 2011 po naših podatkih podedoval lastniški delež na vsaj eni nepremičnini na ljubljanski Trubarjevi ulici, bi se storitve Dobnikove lahko morda nanašale na nepremičninsko pravo. Toda vsota 100.000 evrov se za odvetniške storitve vendarle zdi nekoliko velika.

O tem in o vseh prej navedenih informacijah smo vprašali odvetnico Carmen Dobnik. Sporočila nam je, da je presenečena nad njimi. V Peressuttijevem primeru »gre za več kot dvajsetletno osebno in poslovno razmerje, ki še vedno traja«, je zapisala, »v primeru gospoda Raščana pa za strogo poslovno razmerje odvetnik–stranka«. Zagotovila je, da so vsa poslovnofinančna razmerja urejena s pogodbami, da potekajo v skladu z zakonom o odvetništvu in drugimi zakoni ter poklicno odvetniško etiko.

Dva ločena računa, nagrade tudi po dogovoru

Od leta 2009 v skladu z zakonom o odvetništvu velja, da morajo imeti odvetniki ali odvetniške družbe odprta dva ločena računa: tistega, na katerem so finančna sredstva iz poslovanja odvetniške pisarne, in fiduciarni račun. To je posebna vrsta poslovnega transakcijskega računa, ki ga odpre odvetnik ali odvetniška družba v svojem imenu in za račun strank v zvezi s posli, ki jih opravlja za te stranke. Zakon o odvetništvu namreč določa, da mora odvetnik pred vpisom v imenik odvetnikov pri Odvetniški zbornici Slovenije predložiti dokazilo o odprtju fiduciarnega računa.

Zakon o odvetništvu prav tako omogoča dogovor med odvetnikom in stranko o višini odvetniške nagrade, ne glede na minimalne tarife. Omogoča dogovor o višji ali nižji nagradi, kot je zakonsko določena, vendar le pod določenimi pogoji. Če se odvetnik in stranka dogovorita za višje plačilo, mora biti ta dogovor pisen ter ločen od pooblastila in drugih dogovorov.

Stranka mora prostovoljno podati izjavo, da soglaša z višjo nagrado za opravljeno storitev, kot je zakonsko določena, in jo lastnoročno podpisati. Glede vsebine dogovora o višjem plačilu pa velja, da ne sme biti v nasprotju s tretjim odstavkom 17. člena zakona o odvetništvu, po katerem se lahko odvetnik v premoženjskopravnih zadevah dogovori s stranko za plačilo tako, da si izgovori namesto plačila za delo po odvetniški tarifi največ 15-odstotni delež od zneska, ki ga bo sodišče prisodilo stranki.

Poleg tega mora dogovor o višjem plačilu vsebovati opozorilo, da sodišča in drugi organi, ki v okviru svojih pristojnosti odločajo o odvetniških nagradah, tega dogovora ne bodo upoštevali pri odmeri odvetniških nagrad, razen v sporu med odvetnikom in njegovo stranko, ki izvira iz tega dogovora. Odvetnik in stranka pa se lahko dogovorita tudi za plačilo, nižje od zakonsko določenih nagrad, pri čemer mora biti dogovor sklenjen v pisni obliki.

Možnost dogovora o drugačni višini nagrad, kot so določene v zakonu, pa je izključena, kadar odvetnik zastopa stranko po uradni dolžnosti ali če izvaja storitve brezplačne pravne pomoči. Tako omejitev upravičuje to, da se nagrada odvetnika v teh primerih izplača iz državnega proračuna.