Aleksander Zadel: Volivcev se dotaknejo lepi pločniki in ulice

Volivci na lokalni ravni nagrajujejo, kar se konkretno vidi, na državni pa na politiko vendarle gledajo drugače.

Objavljeno
07. oktober 2014 18.15
Posodobljeno
08. oktober 2014 10.00
Barbara Hočevar, notranja politika
Barbara Hočevar, notranja politika
Ljubljana – Državljani so na parlamentarnih volitvah nagradili zaveze k integriteti in poštenju, a vendar so občani na lokalni ravni dali nove priložnosti številnim županom, ki imajo kar pogosto opravka z organi pregona. Kaj nam to pove o Slovencih, smo povprašali psihologa dr. Aleksandra Zadela.

Specialist klinične psihologije vidi tri razloge za to, da mnogi niso imeli zadržkov oddati svojega glasu ljudem z zajetno zgodovino ovadb. »Tisti župani, ki so v praktičnem in retoričnem smislu močni pri tem, da pokažejo svoje obljube materializirane, zagotovo lahko z večjo verjetnost računajo, da bodo izvoljeni. Ljudje imajo radi konkretno udejanjenje neke ideje, radi imajo lepe pločnike, lepe ulice, urejeno okolje. Na to se odzivajo, kar v obdobju materializma ni nič čudnega. Res je sicer, da župani za to zadolžijo mesta, ampak se to ljudi ne dotakne toliko, kot se jih urejene ulice in pločniki,« razmišlja Aleksander Zadel.

Drugi razlog vidi v desenzibilizaciji. »S pomočjo medijev so ljudje izgubili občutljivost za afero ali eksces. Da je to narobe. Če vidijo človeka, ki ni za zapahi, je svoboden in hkrati še učinkovit, vzamejo v obzir, da je hoja po robu del neke kulture, ki posamezniku omogoči, da je uspešen.« Pogost je tudi stavek, da »so vsi isti«. »To je del desenzibilizacije, zaradi katere ljudje mislijo, da vsi delajo na isti način in da njih ne zadevajo problemi določenega kandidata, če je po drugi strani poskrbel, da je okolje bolj prijetno.«

Tretji argument, ki po Zadelovih besedah kaže na to, kam nas je družba pripeljala, pa je razmišljanje, »naj drugi opravijo svoje delo«. »Jaz izvolim župana, ki bo zgradil dvorano, čistilno napravo ali karkoli že pravi, da bo. Če ta človek dela kaj narobe, pa naj policija in sodstvo opravita svoje delo. Volivci se ne postavljajo v vlogo sodnika. Javno mnenje ni, kot smo nekoč menili, postalo neke vrste čistilec za ljudi, ki se ne obnašajo v skladu z določeno etiko in vrednotami. Odgovornost za tako stanje pa je v konceptu potrošniškega dojemanja družbe. Stanje je danes, kakršno je, ker so izvoljeni ljudje, ki bi po vsej logiki stabilne demokratične tradicije ne imeli kaj početi na volitvah,« pravi Aleksander Zadel.

Ni zanemarljivo, da ljudi pritegne tisti, ki je bolj všečen, simpatičen, ki zna lepše povedati, je bolj šarmanten, zna komunicirati z nasmehom. Posamezniki z menedžerskimi izkušnjami, ki so že nastopali, ne nasedajo na provokacije, imajo retorični občutek, da stvari povedo kratko in jedrnato, in so v veliki konkurenčni prednosti.

Stereotipi ljub temu ostajajo

Slovenci se imamo za pridne, delavne in poštene. Glasujemo pa tudi za take, ki ne ustrezajo tem merilo, vsaj ne vsem. Se nam je vrednostni sistem spremenil? »Ne, ti stereotipi še vedno držijo, ponazarjajo kulturo, v kateri živimo. Slovenci smo res taki, vendar ti stereotipi niso ključni. Ključ je v dojemanju potrošništva. Poštenje ne more biti v krizi, v krizi je človek, ki ne zna ali ne zmore živeti pošteno. Mi volimo tisto, kar imamo na razpolago. Volilna abstinenca kaže na to, da je mnogo razmišljujočih ljudi ostalo doma. Ne drži, da bi bilo z volivci kaj narobe, ker ni, družba je pač taka. Mediji to odsevajo in postavljajo izhodišča. Mediji so bistveno večji problem kot en zmešan župan, ki se mu 'odtrga' in udriha po tekmecu, kot bi bil v resničnostnem šovu pri Jerryju Springerju, ne pa na soočenju.«

Volilna udeležba se mu ne zdi slaba. »Da je sploh toliko ljudi šlo na volitve, je po mojem mnenju fantastičen rezultat. Pri županskih volitvah ljudje bolj neposredno izvolijo svojega predstavnika, ki na koncu vendarle nekaj naredi za nek prostor in ljudi, pri parlamentarnih pa je odmaknjenost in posrednost dosti večja. Ljudje ne vidijo dela tistega, ki so mu dali glas, nimajo pojma, kaj počne parlamentarec iz njihovega mesta ali regije. Poslanec niti nima priložnosti pokazati, kaj pametnega je počel v štirih letih. Zanimivo je, da ga mediji zaznajo samo takrat, ko je nekaj narobe.«

Vtis je bil, da so julija mnogi glas dali zavezam o integriteti, zdaj pa te očitno niso bile odločilne. »Po državnozborskih volitvah ne vidimo, kaj konkretno izvoljeni delajo, zato moramo verjeti, da so pošteni in hočemo verjeti, da bodo delali drugače. Vlada ne gradi cest in šol. V mestu pa vidimo, kaj se je v minulih štirih letih zgodilo.« Ponekod so tudi že županovali ljudje z visoko integriteto, a je po ulicah vseeno smrdelo.

Pomembna se mu zdi tudi razlika, da na lokalnih volitvah ne zmagujejo stranke, ampak liste. »Skupne zadeve se na lokalni ravni urejajo menedžersko – toliko je denarja in to je mogoče narediti. Na ravni države pa se vendarle gleda drugače na politiko,« ocenjuje Aleksander Zadel.