Ljudje bodo prihajali, dokler bodo vrata odprta

Ljubljana − O vplivu begunskega vala na življenje v Evropi so mnenja tako različna kot o tem, kako je treba ukrepati. Dr. Marina Lukšič Hacin, direktorica Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije: »Evropa je dovolj bogata, da sprejme milijon pribežnikov, ki bodo kvečjemu prispevali k okrevanju gospodarstva.« Dr. Bogomil Ferfila s fakultete za družbene vede: »Val pribežnikov se bo ustavil šele, ko bodo začele najbolj obremenjene države nelegalne pribežnike vračati.«

Oba sogovornika se strinjata, da Evropa nima celostne migracijske politike, in od tod izvirajo tako velike razlike v ravnanju, kot so med Nemčijo in Madžarsko. Zagotovo, pravi Marina Lukšič Hacin, je treba beguncem in ekonomskim migrantom v Evropi odpreti meje, vendar je treba določiti, kako to storiti, da bi omogočili večji pretok ljudi in obenem spoštovali schengenska pravila. »Tudi humanitarno pomoč je treba zagotoviti tako, da ne bomo uničevali lastnih vrednot in načina življenja,« poudarja. Zagotovo pa je treba preprečiti pretepanje ljudi na mejnih prehodih.

Daleč od Libanona

Moramo se zavedati, da je sedanja begunska kriza v Evropi še vedno daleč od tiste, ki jo imajo številne druge države, denimo Libanon, kjer je milijon beguncev na štiri milijone prebivalcev. »Če bi se ravnali po tej logiki, bi morala Evropa sprejeti 250 milijonov beguncev,« pravi Lukšičeva, direktorica inštituta za migracije. Vendar je Evropska unija pogrnila na izpitu, ko je pred pol leta »lomila« hrbet Grčiji, namesto da bi ji pomagala pri beguncih. Enkrat je pač moralo počiti.

»Evropa je odrivala odločitev o rešitvi begunskega problema, dokler ni množica pribežnikov dosegla Nemčije.« Kot pravi sogovornica, pa je Evropa dovolj bogata, da sprejme milijon pribežnikov, ki bodo kvečjemu prispevali k okrevanju gospodarstva. »Če bi evropskim državam uspelo preseči rasistične in diskriminatorske nastavke, bi Evropa zagotovo pridobila priložnost za gospodarski priliv, povečala bi porabo in okrepila malo gospodarstvo, je prepričana. Treba je poudariti, da denar za življenje in integracijo pribežnikov ne gre le iz državnega proračuna, ampak tudi iz evropskih sredstev. »Katastrofa pri nas ni toliko v tem, da Slovenijo prečka 3000 ljudi, ampak da nobeden izmed njih noče ostati tukaj. Nad tem bi se morali zamisliti,« pravi Marina Lukšič Hacin.

V Evropo pljusknil manjši val

»Žal je držav v EU, ki so izplavale iz ekonomske krize in bi lahko ponudile delovna mesta migrantom, ki so večinoma slabše izobraženi, zelo malo. To si lahko privošči tako bogata država, kot je Nemčija, ki je za sedanji val pribežnikov namenila šest milijard evrov,« pravi dr. Bogomil Ferfila s fakultete za družbene vede. Tudi če bo Nemčiji uspelo integrirati migrante, kar je edini pravilni proces, bo morala vložiti ogromno denarja za učenje jezika, za priučitev za bolj zahtevna delovna mesta. Kot dodaja, je največ ljudi, ki bi se zaposlili na nižjih delovnih mestih, kar pa je v večini evropskih držav največji problem. Tudi v Sloveniji.

Tudi zato se zdi napoved Angele Merkel, da bo Nemčija sprejela milijon pribežnikov, neodgovorno dejanje, ki je sprožilo zadnji val. »Približno štiri milijone ljudi čaka v taboriščih v majhni Jordaniji, dva milijona v Turčiji: vesti o tem, da je Nemčija odprla vrata, so se zelo hitro razširile. Tudi tisti, ki niso nameravali priti, so se potem odločili za to,« sklepa Ferfila.

Krepitev desničarskih odzivov

Iz varnostnih razlogov je nesprejemljivo, da se tisoči ljudi brez dokumentov in nadzora gibljejo po Uniji. Nekontrolirani veliki vali beguncev bi, meni Ferfila, lahko okrepili desničarske odzive. Zlasti v Nemčiji se utegne po mnenju Ferfile politična krajina nagniti v korist desnice. Zgrešeno je tudi mišljenje, da lahko pridejo v Evropo le tisti, ki imajo denar. Ljudje v stiski prodajajo vse, kar imajo, z njimi služijo tihotapske mreže. Nujnost ureditve tega problema je nujnost Evrope, drugače bo val beguncev postal neobvladljiv. »Val pribežnikov se bo ustavil šele, ko bodo začele najbolj obremenjene države nelegalne pribežnike vračati in ko bodo v vseh štirih kriznih državah vzpostavljeni zbirni centri, v katerih bo za begunce dobro poskrbljeno. Ko bodo ljudje videli, da imajo po tem, ko se v njem prijavijo, tudi možnost, da na dostojen način pridejo v Evropo, bo to tudi bolje delovalo,« meni Ferfila. »Če begunci ostanejo znotraj svoje regije, imajo tudi več možnosti, da se po vojni vrnejo domov.« V Siriji je razseljena polovica od 20 milijonov prebivalcev, vendar je velika večina, približno sedem milijonov, ostala znotraj Sirije, bodisi v zatočiščih bodisi so se preselili v mirne dele države.

Socialne pravice

Gostoljubje usiha tudi med najbogatejšimi. »V skandinavskih državah zdaj razpravljajo, ali naj socialna država velja samo za njihove državljane ali tudi za migrante, ali naj za migrante veljajo nižji socialni standardi in celo nižje plače,« pravi Ferfila. Sodeč po eni izmed skandinavskih študij stane ekonomski migrant državo 80.000 evrov: za stanovanje, socialno pomoč, učenje jezika in podobno. »Le tako je lahko integracija uspešna. V nasprotnem primeru nastanejo geti, ki prinesejo razočaranja in socialne nemire.«

Predvsem pa je treba doseči širši mednarodni konsenz o tem, kako izboljšati razmere v žariščih, ki sprožajo vedno nove reke beguncev. Vendar se nobena vojna ne konča z mirovno konferenco. In to je edini recept za rešitev bližnjevzhodne begunske krize, ki bi v Evropi lahko postala neobvladljiva.