Ljudje televiziji verjamejo bolj kot časopisom

Ljubljana – So mediji bolj naklonjeni politični levici? Ali desnici? Slaba polovica anketirancev meni, da imajo mediji enak odnos do obeh. Manj kot četrtina jih ocenjuje, da so bolj naklonjeni levici, dobri desetini pa se zdi, da favorizirajo desnico.

To so ugotovitve zadnje ankete Slovenski utrip, ki jo izvaja Fakulteta za uporabne družbene študije iz Nove Gorice. Tokrat so pod drobnogled vzeli odnos do slovenskih medijev.

Anketarji so sodelujočim navedli nekaj slovenskih medijev, da bi preverili, koliko jim zaupajo. Povprečno anketiranci najbolj zaupajo elektronskim medijem, in sicer Radiu Slovenija, Televiziji Slovenija in POP TV. Sledijo Dnevnik, Kanal A, Finance, Delo, lokalni tiskani mediji, Družina, komercialne radijske postaje, Večer, Mladina, Primorske novice, Žurnal 24, Žurnal in Slovenske novice.

Zaupanje v Televizijo Slovenija se povečuje z izobrazbo. Zaupanje v POP TV je najvišje med tistimi s poklicno izobrazbo, najnižje pa med najviše izobraženimi, zaupanje v Kanal A se zmanjšuje z višanjem stopnje izobrazbe.

In kako je na področju tiska? Zaupanje v časnik Delo je najvišje med poklicno oziroma najvišje izobraženimi, najnižje pa med najnižje izobraženimi. Zaupanje v časnik Večer je najvišje med poklicno izobraženimi, najnižje pa prav tako med najmanj izobraženimi. Zaupanje v Žurnal in Žurnal24 pada z višanjem izobrazbe. V Slovenske novice najbolj zaupajo tisti s poklicno, najmanj pa tisti z višjo, visoko izobrazbo ali več.

S poročanjem slovenskih medijev je največji del vprašanih srednje zadovoljnih (40,8 odstotka). Ženske so povprečno nekoliko bolj zadovoljne s kakovostjo poročanja kot moški. Kakovost slovenskih medijev sicer najbolje ocenjujejo tisti s poklicno in osnovno izobrazbo ali manj, najslabše pa tisti s srednjo oziroma višjo, visoko izobrazbo ali več. Od leta 2009 zadovoljstvo s poročanjem medijev ostaja približno na enaki rahlo nadpovprečni ravni. V primerjavi z lani pa se je letos še nekoliko okrepilo.

Odprti in svobodni

Tako kot poročanje tudi medijsko svobodo v Sloveniji največ anketirancev (42,1 odstotka) ocenjuje s srednjo oceno (3); sledijo tisti, ki so ji namenili še eno oceno boljše (4). Zadnjih je 24,2 odstotka. V anketi so sodelujoče spraševali še o odprtosti slovenskega medijskega prostora za izražanje različnih stališč, političnih pogledov in nazorskih usmeritev. Slaba polovica vprašanih (46,9 odstotka) to ocenjuje kot »niti odprto niti zaprto«. Sledijo tisti, ki slovenski medijski prostor ocenjujejo kot odprt (28,3 odstotka).

Sicer pa je anketa še pokazala, da sedanje vlade ne podpira 56 odstotkov vprašanih, 33,5 odstotka vprašanih jo podpira, 10,5 odstotka pa jih na vprašanje ni znalo odgovoriti. Če bi bile volitve v nedeljo, bi največ vprašanih volilo SD (11,4 odstotka), sledi SDS (9,4 odstotka). Po rezultatih ankete bi PS izbralo šest odstotkov vprašanih in Desus 4,4 odstotka. Preostale stranke bi volilo manj kot dva odstotka vprašanih. Slaba tretjina oziroma 31 odstotkov anketirancev ne bi volila nobene stranke, 21,5 odstotka jih ne ve, katero stranko bi volili, 7,8 odstotka pa jih ne bi šlo na volitve.

Anketirance so spraševali tudi o političnem kadrovanju v času vlade Alenke Bratušek. Več kot polovica vprašanih (57,7 odstotka) jih meni, da je obseg političnega kadrovanja pod sedanjo vlado ostal približno enak,17,8 odstotka pa jih meni, da se je zmanjšal. Anketa je pokazala tudi, da 68,3 odstotka vprašanih ne podpira imenovanja Gašparja Gašparja Mišiča na čelo Luke Koper, 13,5 odstotka vprašanih imenovanje podpira, 18,2 odstotka vprašanih ni znalo odgovoriti.