Tiskane izdaje
»Ponovno zaprtje fitnesov bi bilo zagotovo velika obremenitev za zdravstvo v celoti, saj bi vplivalo na telesno pripravljenost in počutje številnih ljudi, več bi bilo depresivnih, da ne govorimo o gospodarski škodi. V Sloveniji deluje najmanj 150 fitnes centrov, ki jih obiskuje na tisoče ljudi,« je opozoril Marko Geršak, trener in pobudnik Slovenske fitnes iniciative.
Še večje tveganje za prenos okužb
Širjenje koronavirusa je močno prizadelo fitnese, saj so bili med zadnjimi objekti, ki so lahko po epidemiji ponovno odprli svoja vrata. Pri tem je Nacionalni inštitut za javno zdravje objavil priporočila in posvaril, da je tveganje za prenos okužbe v zaprtih prostorih, kakršen je fitnes, večje, saj se zaradi intenzivne fizične aktivnosti, hitrega gibanja in pospešenega dihanja sprošča večja količina kapljic iz ust in potencialno tudi novega koronavirusa.
Kljub opozorilom pa Geršak meni, da razloga za strah ni – če le dosledno upoštevamo priporočila. Da tovrstni vadbeni centri niso žarišča virusa, po njegovih besedah potrjujejo tudi številke iz tujine. Britanska neprofitna organizacija UKactive je v zadnji raziskavi ugotovila, da je bilo v 1300 vadbenih centrih med 10.000 obiski 0,02 odstotka pozitivnih na covid-19, kar naj bi dokazovalo, da je možnost prenosa virusa v vadbenih centrih izjemno majhna. Podobno trdi vodilna svetovno fitnes organizacija na IHRSA s sedežem v ZDA: od skoraj 50 milijonov vstopov na 2877 lokacijah so zabeležili 1155 primerov covida-19, kar znese 0,002 odstotka. Nobena od teh okužb se ni prenašala na druge vadeče, prav tako pa znotraj skoraj 3000 fitnes centrov niso zasledili širjenja okužb.
Opremo morajo redno razkuževati. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
»Nesmiselno je bilo, da so konec aprila spet začela delovati športna društva, fitnesi pa ne. Izenačili so nas z nočnimi klubi, kar pa gotovo ni primerljivo,« je dejal Geršak, tudi direktor fitnes studia BODIFIT. Zato je po njegovem kriva zakonodaja, saj ob izbruhu koronakrize ni bilo jasno, kam sodi področje. »Fitnes zveza nima nobene odločevalske funkcije. Mi nismo imeli nobenega sogovornika, s katerim bi komunicirali, olimpijski komite se ni zavzel za nas. V 90. letih so to bila telovadna društva, v zadnjih dveh desetletjih pa so se preoblikovala; zaradi načina dela so zdaj to podjetja in samostojni podjetniki. Zato se država ni vprašala o našem poslanstvu,« je pojasnil Geršak.
Varni ali nevarni?
Kot je poudaril Geršak, razlogov za strah ni, saj so fitnesi že pred prihodom koronavirusa upoštevali visoke standarde higiene, razkuževali naprave, tudi vadeči imajo večinoma med seboj zadostno fizično razdaljo. »Fitnes ni kontakten šport, med vadečimi ni dotikov, na splošno se ohranja meter in pol razdalje, že prej se je. Naši člani pravijo, da je vse enako, kot je bilo, le da zdaj uporabljajo maske. Tudi če se udeležiš skupinske vadbe, moraš imeti vsaj meter in pol prostora. Na 150 do 200 kvadratnih metrih dvorane lahko sprejmemo od 20 do 30 ljudi, v vsakem primeru morata biti v takšnih prostorih zračenje in ventilacija dovolj močna, to določajo že mednarodni standardi.«
Podobno meni Polona Gosar, inštruktorica in direktorica fitnes centra Fit City. »Fitnesi, sploh večji, nismo rizični, saj ni težko vzdrževati razdalje. Naš fitnes se razteza na 1300 kvadratnih metrih, vsak obiskovalec ima za trening na voljo od 10 do 15 kvadratnih metrov.« Tudi vaje za pilates so nekoliko spremenili, kot je povedal tehnični direktor studia Peti element Sašo Dobelšek. »Napisali smo protokole, vsaka stranka, ko se prijavi na vadbi, dobi dan prej avtomatski opomnik, kjer piše dnevni red. Ta je izobešen tudi pred studiem, maske so pri vseh obvezne v skupnih prostorih, samo pri inštruktorjih pa med vadbo. Pri individualnih strankah ni več dotikov, povsod so na voljo razkužila,« je naštel.
Virtualna telovadba
Številni trenerji, fitnesi in navsezadnje uporabniki so se po izbruhu koronavirusa odločili za virtualne vaje. Tudi v Sloveniji s tem nismo zamujali. Po Dobelškovih besedah so z virtualnimi vajami začeli že marca, ohranili so jih tudi po odprtju prostorov, še vedno jih imajo po pet- ali šestkrat na teden. Vendar opaža, da imajo ljudje veliko raje vaje v živo, zato je bil tudi precejšen upad obiskovalcev na spletu, ko so ponovno odprli vadbene prostore. »Na spletu je zagotovo interakcija s strankami, ampak še vedno ni enaka kot v živo.«
V nekaterih ameriških fitnes centrih veljajo strogi ukrepi socialnega distanciranja. FOTO: Frederic J. Brown/Afp
Tudi Polona Gosar je prepričana, da virtualno ne more nadomestiti človeškega stika in motivacije. Dlje časa, ko ljudje ostajajo doma, manj bodo motivirani in disciplinirani: »Ljudje morajo iti od doma, imeti urnik, tudi družba pripomore k motivaciji. Doma pa so razne skušnjave, od televizije in hladilnika do družine. Težko je biti zbran eno uro pred zaslonom z virtualnim trenerjem. Moje mnenje je, da bo vadba po spletu ostala, ampak samo kot pomoč, ko ne bo mogoče drugače trenirati,« je povedala in dodala, da opaža, da so nekateri začeli hoditi na trening tudi zato, da bi obdržali socialni stik.
Gregor Sobočan, trener in ustanovitelj Kettlebells centra, kjer so specializirani za priprave profesionalnih športnikov, pa je povedal, da ima zapiranje fitnesov manj posledic za profesionalne športnike kot za rekreativce. »Vadbo, ki je aerobna, v vsakem primeru priporočam, da jo stranke izvajajo na prostem, drugače pa je z vajami, s katerimi si krepijo mišice in kosti. Zlasti za neizkušene in starejše so priporočeni fitnesi, kjer imajo na voljo ustrezno opremo in trenerja.«
Večinoma manjši obisk
Skoraj zagotovo bi novo zaprtje pomenilo konec marsikaterega centra. Že po vnovičnem odprtju je prišlo precej manj ljudi kot ponavadi, temu je še dodatno prispevala poletna sezona. Po besedah Marka Geršaka so v njihovih centrih zabeležili 30-odstotni upad obiskovalcev, v centru za vadbo Peti element 25-odstotnega, v centru Fit City pa so trenutno na 60-odstotni obiskanosti v primerjavi z lanskim letom. Le Gregor Sobočan je ocenil, da niso občutili večjega upada, saj je večina obiskovalcev profesionalnih športnikov.
Polona Gosar opaža, da so ljudje še vedno prestrašeni, mnogi so izgubili motivacijo, ker nimajo kje trenirati. »Težje je stranko obdržati, kot jo dobiti.« In navsezadnje vadba ni pomembna le za fizično počutje, ampak tudi za psihofizično zdravje, je sklenila. S tem se strinja Sobočan; rekreacija in zdravo življenje sta preventiva pri vseh boleznih, zato je zapiranje fitnesov slaba zamisel. Predlagal je, da bi podobno kot za turizem uvedli pomoč za fitnese. »Zakaj pa ne? Če obstajajo vavčerji za turizem, bi jih lahko uvedli tudi za fitnes.«
