Tiskane izdaje
Ljutomer - »Ne le zdravstvena stroka, na noge bo v primeru izgube urgence oziroma štiriindvajseturne navzočnosti zdravnika konec tedna skočila tudi lokalna skupnost,« napoveduje odgovorni zdravstveni tehnik v nujni medicinski pomoči Damjan Bogdan. Opozarja tudi na pravna razmerja: »Čigava bo naša oprema, če bomo šli pod murskosoboški urgentni center?« se sprašuje.
Čeprav je gradnja urgentnih centrov po državi v polnem zamahu, se lokalne skupnosti ne morejo sprijazniti z izgubo urgentnih služb v zdravstvenih domovih in opozarjajo na pomanjkljivosti pri načrtovanju.
Oprema centra v lasti štirih občin
»Oprema, s katero razpolaga Zdravstveni dom Ljutomer oziroma ljutomerska reševalna služba, je v lasti štirih občin ustanoviteljic. Kako si ljudje, ki načrtujejo urgentne centre, predstavljajo razdelitev opreme, nam ni jasno,« je zaskrbljen Damjan Bogdan iz ljutomerskega zdravstvenega doma.
Pravi, da so na prvem mestu ljudje in hiter odzivni čas medicinske ekipe, ne oprema: »Urgentni centri, ki jih s pomočjo evropskih sredstev pospešeno uvaja država, morda v svojem namenu niso slabi. A ob dejstvu, da nam, zdravstvenim delavcem, prav nobeden od odgovornih na državni ravni o teh centrih ne pove ničesar, se upravičeno sprašujemo, ali načrtovalci teh centrov upoštevajo tudi glavno zadevo v urgentne posredovanju: dostopni čas. Bojim se, da tisti, ki se ukvarjajo s tem projektom, ne vedo, kako se prva pomoč izvaja v praksi. Prav tako opažam, da gre spet za neke vrste centralizacijo.«
Reorganizacija mora biti celovit projekt države
Ambulanto nujne medicinske pomoči v Ljutomeru je junija konec tedna (torej v soboto in nedeljo) v povprečju obiskalo 90 ljudi, torej okrog 360 ljudi v celotnem mesecu. Pozimi je to število še večje, pravijo v zdravstvenem domu.
»Reorganizacija nujne medicinske pomoči mora biti celovit projekt države, morala bi biti rešena, preden so se lotili gradnje urgentnih centrov. Preveč vprašanj je, na katera nimamo odgovorov,« opozarja direktor ZD Ljutomer Tomi Nemec. Pravi, da se boji, da se bo dostopni čas nujne medicinske pomoči zgolj podaljšal, bolniki pa bodo deležni poznejše oskrbe kot do zdaj.
Kot primer naj omenimo, da so iz ljutomerske urgence ravno pred dnevi rešili življenje gospe, ki so jo z defibrilatorjem dosegli v sedmih minutah od klica na pomoč. Če bi se jo odpravili reševat iz Murske Sobote, je ne bi dosegli v dvajsetih minutah.
