Tiskane izdaje
LJUBLJANA – Ni vsak rojen pod srečno zvezdo, še zdaleč ne. Na tej strani zavese, namreč, kot še posebno rad poudari Lojze Smole, čigar življenjska usoda je že pol stoletja razpeta med breznom in nebesi. Je to potem ta angel, ki pod svojim buscemijevskim izrazom še vedno upa, da ju bo videl, da jima bo lahko povedal svojo življenjsko zgodbo, da se jima bi vsaj opravičil?
Diktafon se je prižgal, njegove izbuljene oči pa so v hipu zažarele
Hitel je, kot da ne bi hotel ničesar zamuditi. Priložnost je z obema rokama zagrabil – na 13 kvadratih svojega stanovanjca v ljubljanskih Mostah. Lojze, človek silne energije, prepoln upanja v svojem brezupu, je že po rojstvu padel tja, kjer ni bilo prostora za tisto pravo ljubezen. »Oče in mama sta bila težka alkoholika!« je izdal v Ibsenovem tonu, determiniran je bil od rojstva do smrti, zaradi česar je nosil psihične posledice še dolgo potem, vse do rojstva svojih otrok, Marka in Metke, ki sta zdaj stara že 21 in 18 let. Raznorazne katastrofe v mladosti so ga vseeno pripeljale do vrtnarskega poklica, v nekem trenutku je zmogel biti celo vodja ankaranskih in strunjanskih parkov.
Utapljanje v svet alkoholizma
V ta svet je zajadral »kmalu po tem, ko sem se poročil«, je povedal. Oba sta izhajala iz podobnih družin, podobnih življenjskih okoliščin. Zato je moralo počiti. Veliki pok pa se je zgodil šele tedaj, kot je pojasnil, ko je prenehal popivati. »V tistem me je vrgla na cesto in zamenjala z drugim.« Psihično pohabljen in nemočen je kot raketoplan, ki se loči od svojih motorjev, takrat ostal brez vsega, brez svojih dveh otrok. Po dveh letih, leta 1998, ko je ostal še brez vsakršnih stikov, pa se je začel njegov večni boj, menda naj bi celo oral ledino na področju otrokovih pravic, ob tem pa je dodal: »Pa še vedno sem sam.«
Priznal je: »Mama mojih otrok si je izmislila, da sem imel nekakšna pedofilska nagnjenja!« Njegovo starševstvo je vse bolj tonilo, zgodil se je tudi incident, priznava, ko je odpeljal otroka. »Veste, odločbe o prekinitvi stikov ni bilo, imel sem le odločbo o zmanjšanih stikih. Ko mi je nekoč želela iztrgati otroka, se mi je podzavestno sprožila roka ...« Zaustavila se je šele na ženinem obrazu.
VEČ V TISKANI IZDAJI SLOVENSKIH NOVIC: Ko je pesnik vseh zaprtih končno le prišel na prostost, se je znašel brez vsega, osamljeni otok sredi neskončnega oceana
