Tiskane izdaje
LJUBLJANA – Slovenska glasba je bila nekoč sestavni, če ne bistveni del radijskih programov; zavzemala je eno osrednjih vsebin v etru ter ob ustvarjalnosti naših ljudi pomagala ohranjati narodovo identiteto v nekdanji skupni državi. Takratne možnosti za preboj izvajalcev so bile bolj omejene, saj je bilo nasploh manj medijev (da o založbah in distribuciji v socializmu raje ne obujamo neprijetnih spominov). Toda radijski medij je predvajal to, kar je poslušala večina poslušalstva.
Danes ni več tako – toda tudi radio ni več tisto, kar je bil nekoč
Predvsem se je pomnožil (v razvidu medijev je radijskih precej več kot 100 v najrazličnejših oblikah ter izpostavah) ter se posejal v številne zaselke in vasi, kjer ustvarjajo na več deset lokalnih postajah; toda precej sta se spremenila tudi glasba in njen pomen. »Danes je glasba mašilo med reklamami, da zapolni prostor,« je modro povedal Adi Smolar, ki ni zadovoljen s položajem na slovenskih radijskih postajah, ki vrtijo malo slovenske glasbe. In količina domače glasbe je nenavadna glede na število postaj ter razpršenost poslušalstva: prvih 10 radijskih postaj si lasti komaj dobro polovico poslušalcev, več kot 40 odstotkov ljudi pa posluša druge, manjše postaje.
Največkrat Nina Pušlar
Toda med 100 največkrat predvajanimi skladbami na radijskih postajah (po podatkih zavoda za uveljavljanje pravic izvajalcev IPF) v minulem letu najdemo prvega domačega izvajalca, Nino Pušlar, na 16. mestu, na 31. in 32. mestu pa sledi skupina Tabu. Alya (39. mesto), Alenka Godec (40.), Neisha (45.) in Jan Plestenjak (47.) so še v prvi petdeseterici – v drugi polovici lestvice pa je naših natanko 10 skladb. »Na podlagi informacij, do katerih imam – kot član Slovenske unije Glasbenih ustvarjalcev – dostop, z žalostjo in razočaranjem ugotavljam, da tudi na tem področju žal vse bolj zmaguje interes denarja,« pravi Saša Lendero. Ocenjuje, da so se večje slovenske glasbene založbe večinoma odločile za najlažji način zaslužka, to je pobiranje denarja za glasbene pravice zaradi vrtenja tujih glasbenikov. »Njihov vložek v ta zaslužek je samo pridobitev podpisa o zastopanju tujega glasbenika za velike svetovne založbe. Denar tako priteka, ne da bi bilo sploh še treba kaj ustvarjati, na novo izdajati ali promovirati.«
VEČ V TISKANI IZDAJI SLOVENSKIH NOVIC: Jože Potrebuješ: Njegova glasba je skoraj prepovedana
