Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenski časopisi, radijske hiše in televizije bodo kmalu bogatejši za milijardo tolarjev. To je namreč vsota državnega denarja, ki ga namerava minister Vasko Simoniti v skladu s prenovljenim zakonom o medijih razdeliti zainteresiranim občilom. Razpis, na katerega se bodo mediji lahko prijavili, bo objavljen 4. avgusta. Medtem se novinarji že sprašujejo, ali je komisija, ki bo skrbela za, kot pravi vladna uredba, "uravnoteženo predstavljanje političnega delovanja, zlasti politične pozicije in opozicije", uravnotežena.
Lov na milijardo, razdeljevala jo bo posebej imenovana strokovna komisija, se bo začel naslednji petek. Uredba vlade, ki omogoča izvedbo razpisa, je bila v Uradnem listu objavljena že včeraj. Na razpis se bodo lahko prijavili vsi izdajatelji tiskanih medijev, radijskih in televizijskih programov ter elektronskih publikacij (torej tudi internetni mediji), ki so vpisani v razvid medijev pri ministrstvu za kulturo, ne pa tudi izdajatelji književnih, znanstvenih ali umetniških avdiovizualnih del.
Strokovno komisijo naj bi sodeč po uredbi, ki jo je podpisal Janez Janša, sestavljalo “pet strokovnjakov s področja medijev”. Slovenski novinarji so medtem že ugotovili, da to načelo ne drži povsem. Po pisanju časopisov sta namreč v zasedbi le dva medijska strokovnjaka. Peter Lah je jezuit in profesor komunikacijske teorije na jezuitski univerzi v Missouriju, Suzana Žilič Fišer pa v Mariboru predava medijske komunikacije. Drugi trije, nekdanji direktor Slovenskih železarn in prvak Zavoda za oživitev civilne družbe Andrej Aplenc, sociolog s FDV Matevž Tomšič in donedavna članica uprave Raiffeisen Krekove banke Danica Ozvaldič, po zagotovilih novinarjev in medijskih strokovnjakov Marka Milosavljeviča ter Mance Košir (oba FDV) niso strokovnjaki. “Nimajo mednarodnih strokovnih referenc in mediji vsekakor niso primarno področje področje njihovega delovanja,” je komentiral Marko Milosavljevič. Na Mladini in Dnevniku hkrati opozarjajo, da člani komisije niso politično-nazorsko nevtralni, to bi lahko pomenilo, da bodo favorizirali časopise, ki so bolj naklonjeni vladi. Tej dilemi se je medtem že ognil tednik Mladina, ki je napovedal, da na razpisu ne bo kandidiral, saj se jim vladno financiranje medijev, ki vlado analizirajo, “zdi nehigienično”.
Član komisje Andrej Aplenc je tudi redni kolumnist revije Demokracija, kar se zdi sporno, zato so nam na ministrstvu za kulturo obljubili, da bodo njegovo vlogo kmalu pojasnili. Ministrstvo se na naše izrecno vprašanje, ali bo mogoče člane komisije v prihodnosti zamenjati s primernejšimi, ni odzvalo. V odgovoru so zapisali le, da ima komisija triletni mandat, razrešena je lahko v skladu s pravilnikom o strokovnih komisijah. Tam je skrit zanimiv kavelj: v pravilniku, ki ga je leta 2002 sprejela nekdanja ministrica Andreja Rihter, je 6. člen med drugim določal, da je lahko član razrešen pred iztekom mandata, če “pri delu ne ravna v skladu s predpisi in področnimi kodeksi.” Ta alinea pa od 21. novembra lani ne velja več. V novem pravilniku, ki ga je podpisal Vasko Simoniti, so obveznost upoštevanja področnih kodeksov odstranili. Ministrstvo še ni odgovorilo na vprašanje, ali to pomeni, da komisiji ne bo treba upoštevati določil kodeksa novinarjev oziroma za katere kodekse gre. Odgovore pričakujemo jutri.
Iz sredine tiskane izdaje Dela.
