Lov na obmorska kopališča, ki zaračunavajo vstopnino

Zakaj na Grajski plaži na Bledu smejo zaračunavati vstopnino, na Krkinem kopališču Strunjan in v Simonovem zalivu pa ne?

Objavljeno
13. avgust 2012 22.14
Boris Šuligoj, Koper
Boris Šuligoj, Koper

Portorož, Izola – V minulih dneh so inšpektorji za okolje in naravo uprizorili pravi lov na tista obmorska kopališča, ki zaračunavajo vstopnino. Javnost pa je pred dilemo. Povsem logično je, da je morje splošno javno dobro in mora biti zato dostopno vsem, torej upravljavci plaž ne bi smeli zaračunavati dostopa do morja.

Toda upravljavci plaž so v glavnem prejeli vodno dovoljenje od države, zaradi česar so dolžni tudi dobro skrbeti za kopališča, kar povzroča nemajhne stroške. Ali smejo za svoje stroške terjati nadomestilo (plačilo)? Še v večji dilemi pa ostanejo, ko zvedo, da upravljavec Grajske plaže na Bledu sme zaračunavati vstopnino, upravljavec kopališča Strunjan ali kopališča Simonov zaliv pa ne. Tudi Blejsko jezero je namreč naravno javno dobro (kot morje).

Med urejenimi kopališči ob morju je nekaj takih, kjer ne računajo vstopnine: mestno kopališče Koper, kopališče pri Svetilniku v Izoli, centralna plaža in Metropolova plaža Portorož ... Na nekaterih pa vstopnine še naprej zaračunavajo.

Zaradi prijav so inšpektorji za okolje in naravo (pri ministrstvu za kmetijstvo in okolje) izdali tri odločbe: kopališču Simonov zaliv (upravljavec Hoteli Bernardin), kopališču Strunjan (upravljavec Terme Krka) in kopališču Debeli rtič (Rdeči križ Slovenije).

S temi odločbami so zahtevali takojšnjo odpravo nepravilnosti, začeli pa so tudi prekrškovni postopek, saj je za tak prekršek zagrožena kazen od 4000 do 125.000 evrov (pravna oseba) oziroma 400 do 1200 evrov (fizična oseba). V Termah Krka so takoj (9. avgusta ob prejemu odločbe) upoštevali odločbo in prenehali zaračunavati vstopnino, vendar sklepe še proučujejo in tudi premišljajo, ali se bodo na tako odločbo pritožili.

V Hotelih Bernardin odločbe še niso prejeli, zato v Simonovem zalivu vstopnino na plažo še zmeraj zaračunavajo. Radi pa bi dobro proučili položaj kopališč, saj na nekaterih zahtevajo vstopnino, na drugih pa ne. Na Debelem rtiču so imeli samo napačno napisan cenik. Na njem je pisalo, da je vstopnina za kopališče, v resnici je bila zgolj za bazen.

Če odločb ne upoštevajo, lahko inšpektor opravi izvršbo s prisilitvijo oziroma z uporabo denarne kazni. Na inšpektoratu za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje so pojasnili, da mora lastnik ali drugi posestnik vodnega, priobalnega ali drugega zemljišča vsakomur dopustiti neškodljiv prehod čez svoje zemljišče do vodnega ali morskega dobra ter dopustiti rabo tega dobra, razen, če je na vodnem, priobalnem ali drugem zemljišču zgrajen objekt (za določene namene). Inšpekcija je dobila prijavo tudi proti upravljavcu Grajske plaže na Bledu.

Toda ta je pridobil vodno dovoljenje, poleg tega so na območju kopališča zgrajeni reševalni objekti, objekti za prvo pomoč, štirje manjši in en olimpijski bazen. »Imetnik vodne pravice (za dejavnost kopališč) sme zaračunavati in pobirati vstopnino za kopanje samo v primeru, če je za njeno izvajanje zgradil ustrezen objekt. V tem primeru zaračunavanje in pobiranje vstopnine ne pomeni kršenja določb veljavnih predpisov,« so nam danes odgovorili z ministrstva za kmetijstvo in okolje.

Precej nejevoljni pa na tak sistem »nadzora« gledajo v Istrabenz Turizmu, kjer so veliko investirali v kopališče. »Vstopnine ne zaračunavamo, zaračunamo pa paket storitev: za ležalnik, senčnik, brisačo in majhne osvežujoče brisačke, za uporabo prh, za njihovo varovanje in vse ostalo plača gost 35 evrov. Če pa je gost hotela, je cena storitev v ceni paketa. Za vzdrževanje plaže in vse druge stroške na leto porabimo 400.000 evrov, zato si nikakor ne moremo privoščiti, da teh storitev ne bi zaračunali.

Vstopnine ne zaračunavamo, prehod je prost in najverjetneje se kdo tudi ustavi in kopa. Toda tak gost očitno precej izstopa od ostalih gostov. Mi pa moramo skrbeti za njihovo varnost, čistočo, za udobje, za plavajoče ovire na morju, čisto morje, tudi za to, da ponoči plaže ne onesnažijo ... Tudi zdaj, ko zaradi suše prhanje ni dovoljeno, vozimo vodo s Krasa, da se naši gostje lahko prhajo. Če kdo misli, da hoteli petih zvezdic ne bi imeli tako urejene plaže, če misli, da lahko tem hotelom vzamemo tako urejeno plažo in prepustimo spontanosti, ki se dogaja na drugih plažah, naj prevzame tudi odgovornost za kakovost storitev in posledično ravnanje gostov,« je dejal Marino Antolovič, glavni izvršni direktor Istrabenz Turizma.

»Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo podpira turistično gospodarstvo, ker meni, da je zaračunavanje nadstandardnih storitev razumljivo, saj morajo upravljavci urejenih kopališč pokriti stroške. Če se bo izkazalo, da je zakonodaja s tega področja potrebna prevetritve, bo ministrstvo predlagalo njeno dopolnitev oziroma celostno ureditev,« so nam odgovorili z ministrstva.