Tiskane izdaje
Aktivnosti pri sanaciji poškodovanih gozdov potekajo na vseh območjih, ki so bila poškodovana po žledu, razen v nekaterih visokogorskih predelih z visoko snežno odejo. Doslej je Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) za najbolj poškodovana območja izdal skupno 141 generalnih odločb za 395.000 hektarov poškodovanih gozdov, v katerih bo skupno posekanega 5,2 milijona kubičnih metrov poškodovanega drevja. Za manj poškodovane gozdove pa so posameznim lastnikom do včeraj izdali skupno skoraj 6600 odločb za posek skupno 736.000 kubičnih metrov lesne mase.
Skupno je bilo doslej z izdanimi odločbami odrejeno spravilo 6 milijonov kubičnih metrov lesa, od tega je za 31 odstotkov iglavcev in 69 odstotkov listavcev. Zaradi nevarnosti povečevanja škode, ki bi jo lahko povzročili podlubniki - zaradi toplega vremena so jih že opazili v poškodovanih gozdovih -, se mudi s spravilom, še zlasti iglavcev, za katere je prevideni rok spravila 15. maj. Zato je po Oražmovih besedah zdaj najpomembneje odpirati prometnice za spravilo vrednejšega lesa, doslej jih je bilo odprtih komaj slaba polovica. Poleg smrekovega lubadarja se v načetih gozdovih pojavlja tudi jelov lubadar, kar pomeni, da se je škodljivec spravil tudi na jelke.
Kljub pospeševanju sanacijskih del pa je pomembna skrb za varnost, zato so doslej pripravili že 18 tečajev in strokovnih predstavitev za delo v gozdovih, ki je že tako nevarno, v poškodovanih pa je ta nevarnost še večja. Na teh tečajih je sodelovalo 665 lastnikov gozdov, pripravljajo pa še 87 tečajev za 1860 prijavljenih udeležencev. »Povpraševanje lastnikov gozdov je ogromno, kar nas veseli, saj je bilo letos že 22 nesreč pri delu v gozdu, od tega dve smrtni, števila manjših nesreč, ki sploh niso bile prijavljene, pa v uradnih evidencah ni,« pravi Oražem.
Intenzivno spravilo šele zadnja dva tedna
Po podatkih ZGS, območna enota Postojna je bilo na njihovem območju, ki meri 80.000 hektarov gozdov Snežnika in Javornikov, prizadetih 45.000 hektarov, od tega 15.000 hektarov v državni lasti. Tehnični direktor GG Postojna Peter Jež je povedal, da so delo pospešili v zadnjih dveh tednih, ker so po navodilih Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov morali počakati na označitev dreves za posek. Dela zdaj potekajo v Rakovem Škocjanu, Golobičevcu, na Mašunu, v Leskovi dolini, začenjajo v Planini, sekajo pa tudi na območju Nanosa in Hrušice.
Trenutno delajo z dvema svojima kompozicijama (harvester in forvarder) in eno najeto, v mesecu dni pa bodo v delo uvedli še vsaj šest najetih. Pri sanaciji sodeluje tudi GG Bled, na območju Snežnika pa GG Novo mesto. Čez teden dni bo sanacija, pri kateri z GG sodelujejo tudi podizvajalci, sekači in traktoristi, potekala na vseh deloviščih.
Letni posek v notranjskih državnih gozdovih znaša približno 150.000 kubičnih metrov, Peter Jež domneva, da ga bo v okviru sanacije nekoliko presegli. V smrekovih sestojih je delo učinkovito le s stroji, odstranjujejo pa drevesa, ki imajo poškodovano več kot tretjino ali polovico krošnje ali pa so prelomljena. »Posekli smo že kar nekaj lesa, a kakih silnih količin še ni odpeljanih iz gozda,« pojasnjuje Jež in dodaja, da bo sanacija trajala do konca leta ali do prihodnje pomladi.
S sečnjo poškodovanih iglavcev so začeli tudi v zasebnih gozdovih, intenzivno zlasti v gozdovih agrarnih skupnosti in večjih lastnikov, je pojasnil direktor postojnske enote ZGS Anton Smrekar, o deležu že saniranih gozdov pa je težko govoriti. V zasebnih deluje približno osem strojnih kompozicij, delavci zavoda za gozdove so ves čas na terenu, izvajajo svetovanja, nadzor, koordinacijo. Tudi s pomočjo občin je odprtih 90 odstotkov gozdnih cest, Smrekar pa poziva lastnike zasebnih gozdov k odpiranju gozdnih vlak oziroma dostopa do vseh poškodovanih gozdov.
Peter Jež je povedal, da hlodovino iglavcev predelujejo v lastnih obratih, vej iz gozda ne iznašajo, celulozni les prodajajo v papirnico v Količevem, jelov in bukov les oz. slabšo hlodovino, ki ne gre v razrez, pa za predelavo v ilirskobistriškem Lesonitu.
Predstavnika podjetij, ki izvajata sečnjo in trgujeta z lesom, sta povedala, da že imajo težave s prodajo lesa. »Italijanski trg se je za slovenski les zaprl ali pa se zapira. Avstrija še nekaj kupi. Niti ena naša žaga nima denarja za odkup lesa, naša država pa se sploh še ni zbudila. O podjetju, ki naj bi ga za odkup lesa ustanovila država, ne duha ne sluha.«
Iglavcev ne bodo mogli pospraviti pravočasno
Revirni gozdarji območne enote ZGS Slovenj Gradec so od 235.000 kubičnih metrov skupne ocenjene količine poškodovanega koroškega gozda (kar predstavlja 70 odstotkov celotnega možnega letnega poseka) izmerili in označili za posek 14.650 kubičnih metrov lesa v državnih gozdovih in 88.650 kubičnih metrov v zasebnih gozdovih, skupaj torej več kot 100.000 kubičnih metrov. Doslej so izdali 905 odločb za sanacijo posledic žledoloma in 103 odločbe za redno sečnjo.
Vodja območne enote ZGS Slovenj Gradec Milan Tretjak ocenjuje, da je dokončno sanirana slaba desetina poškodovanih površin. »Izdelava sicer poteka intenzivno, vendar je dokončanih sečišč s končanim sečnim redom relativno malo, izdelanega lesa pa je seveda bistveno več, saj je ta čas še v izdelavi zelo veliko število sečišč.«
Iglavce, ki prevladujejo v poseku, večinoma odkupujejo Avstrijci, za katere do konca tega meseca še veljajo enake, relativno visoke cene, pojasnjuje Tretjak. Listavce, predvsem drva in les za biomaso, odkupijo domači odkupovalci oziroma je večinoma namenjen domači rabi. »Za domačo lesno industrijo je lesa več kot preveč, vprašanje pa je seveda, če so ga pripravljeni plačati po konkurenčni ceni. Na Koroškem nikoli ni bila težava zagotoviti zadostne količine lesa za slovensko lesno industrijo, težava je le v njegovi nizki ceni.«
Čeprav si prizadevajo, da bi bila sanacija iglavcev pravočasna, torej do postavljenega roka 15. maja, Tretjak meni, da ta rok ni realen.
»Les bo sicer mogoče relativno hitro posekati, sama ureditev sečišča, sečni red, zložaji vej, itd., pa bodo gotovo zahtevali več mesecev časa.« Kot opozarjajo gozdarji, bodo poseben problem odlomljeni vrhači (vrhovi smrek). Za lastnika sanacija vrhov namreč predstavlja samo strošek, je pa nujna zaradi preventivnega varstva pred podlubniki. Slabše odkupne cene dosega tudi les rdečega bora, ki ga je nujno sanirati čim prej, sicer se pojavi estetska napaka plavenja, zaradi česar pa pozneje tak les ni uporaben za pohištveno industrijo.
»Največja težava pri delu je pomanjkanje časa, ker si vsi lastniki gozdov želijo čimprejšnjo odzivnost naših revirnih gozdarjev. Lahko zagotovim, da so se v tem kriznem času odzvali odgovorno in opravljajo svoje naloge daleč preko normalnih obveznosti. Poudariti je treba, da so se tudi lastniki gozdov odzvali izjemno odgovorno in je večina tudi takoj začela s sanacijo posledic žledoloma v lastnem gozdu.«
Za sanacijo najmanj pet let
Na območju celjske območne enote ZGS je bilo doslej odkazanih 10.400 kubičnih metrov iglavcev in 12.300 kubičnih metrov listavcev. Aleksander Ratajc pravi, da bodo številke še višje, saj vsega v podatkovne baze še niso vnesli. Odkazilo so izvajali na 340 objektih s skupno 730 hektarji površin. »Naši strokovnjaki so vse dneve na terenu in označujejo poškodovana drevesa za posek. Še dobro, da nam služi vreme, ki pa po drugi strani zelo ustreza lubadarju, ki zna zato prej napasti poškodovane iglavce,« dodaja Ratajc.
Zaradi preobilice dela še niso začeli s prevzemi sečišč, zato ni mogoče natančno povedati, kolikšna je sanirana površina. Ratajc ocenjuje, da jih je okoli desetine od skupnih 35.000 hektarjev. Tudi tega, koliko lesa je že zbranega, še ne morejo oceniti.
»V naslednjih mesecih se bo pojavilo veliko razvrednotenega lesa, ki bo večinoma uporaben le za lesne plošče, celulozo in za kurjavo. Vrednejših sortimentov bo bore malo, ker se bo redna sečnja kvalitetnega lesa zadržala. Na terenu se pojavljajo razni odkupovalci lesa, od katerih lahko pričakujemo, da bodo odkupovali les po nižjih cenah. Lastniki se zato naj dobro informirajo kakšne so cene na trgu in kateremu odkupovalcu velja zaupati,« pojasnjuje.
Po njegovem bo sanacija trajala vsaj 5 let, pri tem pa bo približno četrtina poškodovane lesne mase listavcev ostala v gozdu. Poškodovano lesno maso iglavcev obravnavajo prednostno, a se boji, da tolikšnih količin ne bo mogoče pravočasno posekati in odpeljati iz gozda, zato je treba računati na prenamnožitev lubadarja, ki bo dodatno prizadejal iglaste gozdove.
»Poleg velike delovne obremenitve in kadrovske podhranjenosti se soočamo tudi z neugodno starostno strukturo, saj mladih strokovnjakov več ne zaposlujemo. Zato se bojim, da bo prihajalo tudi do več poškodb in bolniške odsotnosti,« opozarja Ratajc.
Les najugodnejšemu ponudniku
V nazarskem gozdnogospodarskem območju je doslej za posek odkazanih 37.700 kubičnih metrov gozdnega drevja. Posek odkazujejo predvsem v gozdovih z večjim deležem iglavcev, v najbolj poškodovanih ter v zaščitenih gozdovih, kar obsega 26 odstotkov ali 5.000 hektarjev v žledolomu poškodovanih gozdov. So pa za posek že označili večino poškodovanih iglavcev. »Lastniki so se na našem območju resno lotili sanacije, saj so mnogi odvisni od gozda. Po naših ocenah so posekali okoli 25.000 kubičnih metrov večinoma smrek in borov,« pravi Marijan Denša, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov na enoti.
Zavod les spremlja do skladišča na kamionski cesti, da zaradi podlubnikov v gozdu ne ostane predolgo. Lastniki les prodajajo najugodnejšemu ponudniku, zaradi bližine Avstrije in njihovih cen pa po njegovem mnenju veliko lesa končan čez mejo. Nekaj ga iz Zgornje Savinjske doline potuje preko Benetk in Trsta tudi v arabske države, nekaj ga ostane doma. Sanacijo bodo na GGO Nazarje v glavnem zaključili letos.
Podlubniki se bodo razvili in razširili prej kot v običajnih letih. »Problem niso območja z intenzivnimi poškodbami, temveč »skrita« drevesa sredi manj poškodovanih gozdov, ki jih težje odkrijemo,« pravi Denša in dodaja, da je njihova prva skrb varnost. »Delo je izredno nevarno, to pričajo nezgode in tragične nesreče v teh dneh. Na ZGS OE Nazarje smo z lokalnimi skupnostmi organizirali pet delavnic za varno delo z motorno žago pri sanaciji, udeležilo se jih je 180 lastnikov.«
Ponekod bo treba dele gozdov obnoviti oziroma pomladiti, vendar po naravni poti, saditev je predvidena le v manjšem obsegu. Tudi na njihovem območju je največ težav zaradi preobremenitev osebja in nevarnosti pri delu.
Gorenjci opozarjajo na težave
Popis je na območni enoti ZGS Kranj pokazal, da je od skupno 71.433 hektarjev gozdov prizadetih 42.370 hektarjev. Za posek je zaradi podrtega drevja in močneje poškodovanih krošenj dreves predvideno 594.000 kubičnih metrov listavcev in 378.000 kubičnih metrov iglavcev, skupaj 972.000 kubičnih metrov. Pri tem je treba dodati, da je 11. novembra 2013 vetrolom poškodoval 103.330 kubičnih metrov drevja, od tega 92.880 kubičnih metrov iglavcev.
Zavod za gozdove je na območni enoti Kranj lastnikom gozdov izdal 19 generalnih odločb o izvedbi sanitarne sečnje poškodovanih dreves v žledolomu, ocena je, da je trenutno saniranih med 10 do 15 odstotkov površin prizadetih gozdov. Po oceni je bilo posekanega med 50.000 in 60.000 kubičnih metrov drevja.V nižjih kopnih predelih je sanacija v polnem teku, v višjih in senčnih predelih so z deli začeli posamezniki, večina pa še ne.
Janez Logar, vodja območne enote, na vprašanje, kam gre les, odgovarja, da po informacijah s terena največ v Avstrijo in Italijo, v Sloveniji pa se trg zasičuje, prevladovali naj bi manj kvalitetni gozdni lesni sortimenti. »Ocenjujemo da bo sanacija trajala pet let, glavni del sanacije bo po predvidevanjih zaključen do konca leta 2015,« pravi Logar.
Težave pri sanaciji pa jim povzročajo zapolnjena začasna skladišča lesa ob cestah, saj lesa ni več kam odlagati (premajhne kapacitete skladiščnih prostorov); pomanjkanje usposobljenih izvajalcev del; neznane posestne meje in problemi z njihovim določanjem. Posamezni lastniki iz drugih območij ali živeči v tujini niti ne vedo, da imajo poškodovan gozd in da morajo poskrbeti za sanacijo.
Težava je tudi neodprtost gozdov oziroma negotovost glede sofinanciranja novogradnje gozdnih prometnic v zaprtih območjih, kjer so poškodbe. Sanacijo pa otežujejo tudi obiskovalci v gozdu in njihovo gibanje v območjih, kjer poteka sanacija, ter parkiranje v gozdu. Skrbi jih, da bo ob zasičenju trga v Sloveniji in posledičnem padcu cen gozdnih lesnih sortimentov padla tudi motiviranost lastnikov gozdov za sanacijo.
Težave v državnih gozdovih
V tolminski enoti zavoda za gozdove so pretekli teden zagotovili prevoznost vseh gozdnih prometnic in popisali škodo na prizadetih območjih. Zaenkrat je zaključenih le malo sečišč za sanacijo škode, priznavajo.
»Drugi del je sanacija iglavcev, zlasti na območjih, ki so potencialna žarišča lubadarjev, do sredine maja. Tretji del sanacije je sanacija listnatih gozdov do konca leta 2016. Po tem računamo, da bo nesanirano poškodovano drevje večinoma ostalo v gozdu, saj bo že tako razvrednoteno, da bo spravilo lesa ekonomsko nesmotrno. To bo zlasti na območjih, ki so slabše odprta, na območju varovalnih gozdov in na območju gozdov z neurejenimi lastniškimi razmerami. Seveda pa bodo posledice žleda na prizadetih območjih vplivale na gospodarjenje z gozdovi še vsaj naslednje desetletje. Poškodbe bodo namreč vplivale na gojitveno izbiro drevja za posek, zaradi zunanjih in notranjih poškodb bo les razvrednoten, manjši bo tudi prirastek drevja,« predvideva vodja enote Edo Kozorog, ki obenem opozarja, da sanacija državnih gozdov ne poteka, kot bi morala, ker se je sklad kmetijskih zemljišč in gozdov odločil, da koncesionarjem ne bo dovolil izvajati del tam, kjer drevje ni označeno za posek.
»Sklad bi se po našem mnenju moral osredotočiti na to, da bi sanacija čim bolj tekla, da v državnem gozdu ne bi propadlo preveč poškodovane lesne mase, predvsem pa, da bodo pravočasno sanirani iglavci. Količino posekane lesne mase pa bi se lahko zajelo na drugačen, bolj racionalen, predvsem pa bolj varen način,« je dodal.
