Lucijčani zahtevajo jasen odgovor Darsa glede nove ceste

Lucija - Piranski župan Peter Bossman se je sestal s predstavniki tistih (oškodovanih) piranskih občanov, katerih nepremičnine se nahajajo na trasi bodoče hitre ceste Jagodje - Lucija. Oškodovani so zato, ker so njihove nepremičnine, čakajoč na cesto, že skoraj desetletje "zamrznjene", država pa ne naredi dovolj, da bi jih odkupila. To je tako, kot če nepremičnin ne bi imeli, saj jih lahko uporabljajo le v omejenem smislu.
V piranski občini vsaj že desetletje razpravljajo o tem, kdaj in kako bo država zgradila obalno hitro cesto do Lucije. Potem, ko so leta 2006 začeli iskati izvajalca del za prvi del hitre ceste (Koper - Izola), so postopke tudi na lucijski strani nekoliko pospešili. Predstavniki občine in krajevne skupnosti so prizadete prebivalce pred kakimi šestimi leti vendarle prepričali, da so pristali na potek cestne trase. Uredba o lokacijskem načrtu za odsek Jagodje Lucija s priključno cesto za Piran je bila sprejeta 25. julija 2008. Marca 2009 so geodeti opravili meritve in pogodbeni cenilci so tedaj začeli s cenitvami zemljišč in objektov. Vsi geodetski postopki so zaključeni. Lastnikom nepremičnin so konec leta 2010 in v začetku 2011 začeli vročati ponudbe za odkup. Doslej pa je ponudbe in pogodbe prejelo in podpisalo komaj tri odstotke lastnikov. Marca 2011 je Dars zaustavil aktivnosti pri pridobivanju nepremičnin. Zakaj so to storili pred dvema letoma, sta razlagi dve. Z Darsa so piranskemu poslancu Gašpar Gašpar Mišiču odgovorili, da bodo odkupi smiselni šele po "dokončni uskladitvi in potrditvi sprememb in tehničnih rešitev, do katerih je prišlo po pričetku izdelave projektne dokumentacije." Sredi leta 2011 je namreč Dars z javnimi naročili oddal izdelavo projektne dokumentacije, projektant pa je po pregledu trase nenadoma ugotovil, da nekatera projektna in tehnična izhodišča niso v skaldu z veljavnimi predpisi, zato na podlagi teh izhodišč ni mogoče izdelati projektov, s katerimi bi bilo mogoče pridobiti gradbeno dovoljenje. Razlog naj bi bili predpisi, ki so se spremenili v času po sprejeti uredbi o lokacijskem načrtu za to cesto. Zato zdaj poteka usklajevanje novih projektnih rešitev z določili državnega lokacijskega načrta. Z Darsa so Mišiču na njegovo poslansko vprašanje odgovorili, da so skupni stroški odkupov večine (ne vseh) nepremičnin ocenjeni na 10,5 milijona evrov. Nadaljevanje odkupov bo smiselno šele po dokončni uskladitvi in potrditvi vseh spremenjenih tehničnih rešitev. Lanski terminski načrt Darsa predvideva, da naj bi zemljišča odkupili do konca 2014. Denar naj bi zagotovil Dars v svojih letnih poslovnih načrtih.
Gašpar Gašpar Mišič trdi, da poglavitni razlog niso tehnična neskladja zaradi spremenjenih predpisov, temveč dejstvo, da je hotel Dars še v času ministra Patricka Vlačiča pridobiti ustrezno jamstvo za potreben denar, namenjen odkupninam nepremičnin, vendar Dars ni dobil podpore ministrstva. "Nepremičnine je treba odkupiti, tehnična neskladja nimajo neposredne zveze z odkupi," pravi Mišič.
Župan Peter Bossman je po sestanku s krajani na Dars poslal poziv, naj se v 30 dneh sestanejo s prizadetimi krajani, ki bodo želeli slišati jasne odgovore, do kdaj bodo dokončani postopki nadomeščanja zemljišč. Ne želijo več živeti v negotovosti, saj na ta način ne morejo skrbeti za nepremičnine. V zadnjem času pa so se pojavile govorice, da bi bilo veliko smotrenje, če bi Slovenija prej zgradila novo šmarsko cesto (Bertoki - Dragonja) do mednarodnega mejnega prehoda, po kateri bi preusmerili glavnino tranzita v hrvaško Istro. Ko smo pred dvema tednoma ministra Zvoneta Černača vprašali, kateri cesti bo ministrstvo za infrastrukturo dalo prednost (šmarski ali obalni do Lucije), je minister odgovoril: "DPN za obalno cesto proti Luciji je že nekaj časa sprejet, zato so tam aktivnosti v prednosti. Zaradi stanja, v katerem smo danes, pa se bosta obe cesti gradili v približno istem obdobju."