Lucijski bloki odklapljajo kotlovnico in se ogrevajo sami

Nezadovoljni prebivalci lucijskih blokov so si namestili merilnike toplote (najcenejši stane približno 150 evrov, uporabljajo pa ga lahko le pet let), kar jim omogoča, da zaprejo dovode ogrevalne vode in plačujejo samo fiksne stroške ogrevanja, ti pa znašajo med 400 in 500 evri na leto za podobno velika stanovanja. »Za pelete smo v vsej sezoni lani odšteli 250 evrov, torej manj, kot smo prej plačali za en sam mesec ogrevanja v zimskem času,« nam je povedala lucijska sogovornica.

Odstranil radiatorje

Ni edina. Gregor Mislej se skupaj s Petrom Bušičem že več let na sodiščih spopada s Petrolom, ki terja od obeh plačilo ogrevanja, čeprav je Mislej iz stanovanja odstranil radiatorje. »Imam 70 kvadratnih metrov veliko stanovanje v pritličju. Ker so bili računi previsoki, sem se povsem odpovedal Petrolovi toploti. Ogrevam se z zastarelimi električnimi marmornatimi radiatorji in eno starejšo toplotno črpalko (inverterjem). Za takšno ogrevanje sem lani doplačal le 228 evrov, Petrol pa mi je samo za fiksne stroške zaračunal približno 450 evrov,« je dejal Gregor Mislej. Dejal je, da bodo v kratkem pridobili izračune, koliko bi stanovalce stalo ogrevanje s toplotno črpalko. Prepričan je, da bi bilo vsaj 30 odstotkov cenejše. V prihodnjih mesecih nameravata z Bušičem organizirati zbor krajanov na temo predragega ogrevanja.

Mislej se sklicuje na dejstvo, da Petrol nima pogodbe z upravnikom bloka, pa tudi če bi jo imel, bi bila neveljavna, ker podjetje Upravljanje, ki upravlja večino od 56 lucijskih blokov, formalnopravno ni upravnik teh stolpičev.

Vodja daljinskega ogrevanja iz Petrola Zoran Gračner se je v odgovoru na naša vprašanja skliceval na sodbo višjega sodišča iz Ljubljane, ki navaja, da je priključitev na toplovodno omrežje obvezna za vse poslovne in stanovanjske objekte na območju, kjer sistem daljinskega ogrevanja to omogoča. Sklicuje se na t. i. splošne pogoje, ki ne predvidevajo enostranskega izklopa iz sistema ogrevanja (koprsko višje sodišče je odločilo drugače; namreč da bi ti pogoji morali biti zapisani v občinskem odloku). Zato Petrol vztraja, da bi moral Mislej plačevati pavšal za ogrevanje. Ker pa novi energetski zakon postavlja nove pogoje (pogodbo je vendarle treba urediti pisno), bo Petrol poskrbel za uskladitev z novim zakonom.

Čakajo zemeljski plin

Aleksander Salkič iz Petrola je odgovoril še, da se Lucijčani v blokih ne bi smeli ogrevati na elektriko, ker inštalacije niso projektirane za takšno obliko ogrevanja. Prav tako ne bi dobili dovoljenja za ogrevanje na biomaso, ker je v tako strnjenem naselju takšna oblika goriva neprimerna zaradi prahu in hrupa. Že lansko kurilno sezono so v Petrolovi kotlovnici prešli na kurjenje z utekočinjenim naftnim plinom, in ne več s kurilnim oljem, kar je ogrevanje za približno pet odstotkov pocenilo. Prava pocenitev pa bi prišla z zemeljskim plinom. Obalno območje je eno zadnjih v državi, kjer še nimajo zemeljskega plina. Obljubljajo ga že več kot deset let, v načrtu je plinovod, vendar ostaja le pri obljubah.

Direktor Upravljanja Stojan Fišer je opozoril, da je tudi delež energetske sanacije lucijskih blokov med najmanjšimi v državi, saj so v zadnjem času sanirali kvečjemu desetino blokov. Vzrokov je več: nižja ekonomska korist v toplejšem obmorskem kraju, vsaj četrtina etažnih lastnikov je vikendašev. Na vprašanje, ali je Petrolu sploh v interesu, da bi se lucijski bloki ogrevali na cenejše energente (Petrolu je namreč do tega, da bi prodal čim več naftnih derivatov), so iz Petrola odgovorili, da ne morejo napovedati, kdaj bo zemeljski plin prišel do Lucije, ker da to ni odvisno od družbe Petrol. Maja Jenko pa je še povedala, da imajo Lucijčani več informacij o cenah ogrevanja v Kopru, kjer so imeli v preteklosti tudi veliko težav, da pa so zdaj tam cene v povprečju 40 odstotkov nižje kot v Luciji.