Lustracije ne bo

Ta teden bo jasno, kaj si generalna državna tožilka Barbara Brezigar misli o odreditvi izrednega pravosodnega nadzora nad poslovanjem ljubljanskega okrožnega državnega tožilstva. V ponedeljek je namreč prejela poziv vlade, naj v petih dneh poda mnenje o odločbi ministra za pravosodje Aleša Zalarja, ki je 2. septembra odredil izredni pravosodni nadzor nad poslovanjem okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani in o stališču vodje tega tožilstva Tamare Gregorčič, ki je nadzor štiričlanske skupine pravosodnega ministrstva pred dobrimi desetimi dnevi zavrnila, saj naj bi se z njim »nedovoljeno posegalo v samostojnost državnega tožilca«. Potem ko bo vlada prejela odgovor Brezigarjeve, bo morala odločiti, ali naj pravosodno ministrstvo izredni nadzor vendarle opravi ali naj ga ne opravi. Vsaj v zadnjih treh letih bo to prva takšna odločitev vlade. Zadnji izredni nadzor je namreč pred dvema letoma odredil tedanji pravosodni minister Lovro Šturm in ta je bil opravljen, saj ni bilo nasprotovanja vodje okrožnega državnega tožilstva v Kopru, tako da se niti generalni državni tožilki niti vladi s tem vprašanjem ni bilo treba ukvarjati.

Čeprav seveda še ni jasno, kakšno bo mnenje generalne državne tožilke, lahko iz sporočil, ki so v teh dneh prihajala iz vrha tožilstva, sklepamo, da bo Barbara Brezigar odločitev Tamare Gregorčič podprla. Čeprav se je pravosodno ministrstvo odločilo, da opravi izredni nadzor za obdobje od 1. januarja lani do 2. septembra letos (iz odgovorov generalne državne tožilke v zvezi s poslanskim vprašanjem Cvete Zalokar Oražem iz stranke Zares v zadevi Berglund po presoji ministrstva namreč izhaja domneva o možnih hujših nepravilnostih pri opravljanju zadev državnotožilske uprave na tem tožilstvu), je Brezigarjeva doslej že večkrat poudarila, da ne bo dovolila vmešavanja izvršne oblasti v povsem odprte kazenske zadeve, kot je ta hip odločitev sodišča o uvedbi preiskave zoper finskega novinarja Magnusa Berglunda zaradi primera Patria. Očitno je prepričana, da vladajočo koalicijo - ne glede na njeno drugačno zatrjevanje - ta hip izključno zanima ta primer. Pa je ne bi smel, saj je večkrat ponovila, da tožilstvo ni del izvršne oblasti, ki si lasti pristojnosti, ki ji ne pripadajo.

Ali se bo vlada odločila, da pravosodno ministrstvo opravi izredni nadzor ali da ga ne, bo predvidoma znano prihodnji teden. Kar lahko ta hip z gotovostjo zapišemo, je naslednje. Ne glede na to, kakšen bo odgovor generalne državne tožilke vladi, njeno mnenje ne more predstavljati nikakršne osnove za kakršno koli ukrepanje zoper njo, čeprav bo to najverjetneje povsem drugačno od mnenja, ki ga zastopa pravosodno ministrstvo. To bi bila namreč lustracija. Aleš Zalar je tudi v pogovoru za naš časopis povsem nedvoumno povedal: politično prepričanje Barbare Brezigar ne more biti razlog za njeno morebitno razrešitev. To so lahko zgolj zakonsko določeni razlogi. Denimo, če svoje funkcije ne opravlja po predpisih in pravočasno ali če s svojim ukrepanjem in ravnanjem izkaže, da ni sposobna ali primerna za opravljanje vodstvene funkcije. Se je to doslej že izkazalo? Ne. To bo lahko potrdil ali zavrgel izredni pravosodni nadzor, če ga bo vlada seveda odredila.

Zato so tudi morebitna ugibanja o možnem odstopu, za katerega bi se odločila sama generalna državna tožilka, če bi prišla v spor z izvršno vejo oblasti, prezgodnja. Tisti, ki jo dobro poznajo, bi kvečjemu rekli prav nasprotno. Odstopila zagotovo ne bo. Bitke jo delajo močnejšo.

Iz torkovega Dela.