Tiskane izdaje
Kanal, Zagorje - Urošu Macerlu, Goldmanovemu nagrajencu, so ob vrnitvi iz ZDA svetniki Kanala ob Soči zagrozili s kazensko ovadbo. V medijih naj bi lagal, da so se s Salonitovo investicijo, vezano na sežig odpadkov, seznanili »v gostilni«. Kanalčani to zanikajo, a zvočni zapis seje jih postavlja na laž. Točko Salonit so res združili s prijetnim - pokušino olja in vina v Brdih.
Zaplet, ki sega v december 2016, je te dni že dobil epilog: na izredni seji so od »pregona« odstopili oziroma sklenili, da bodo zahtevali le popravek in Macerlovo opravičilo. Župan Andrej Maffi je namreč presodil, da »je svetovnemu nagrajencu nekdo dal lažne podatke«. Da so ga zavedli. Podžupan Marko Bucika »zavajanje« odkrito pripisuje civilni iniciativi Eko Anhovo. O njenih aktivistih je za Delo dejal: »Spoštujem Macerla, a bil je nespreten - dal se je zavesti kanalskim okoljevarstvenikom. Zato je nesmotrno tožiti njega. Le tretji bi imeli koristi.«
Macerl, ki je poslušal zvočni posnetek sporne, decembrske seje, odgovarja: »Zaveden? Nikakor. Vztrajam, kar sem izjavil: da je razpravo in glasovanje občinskega sveta o cementarni Anhovo občinski svet izvedel v gostilni." Predlagatelj izredne seje in ovadbe je bil sicer vodja svetniške skupine SLS Bruno Colavini.
Kanalskim svetnikom bi moral predstavnik Salonita Anhovo (SA) po Bucikovih podatkih 30-milijonsko investicijo v povečanje zmogljivosti tovarne, med drugim tudi t.i. 3D- in 4D-odpadkov, kot pravijo alternativnim gorivom, predstaviti že novembra. A ga na sejo ni bilo zaradi pogreba. Točka sicer ni predvidevala glasovanja, temveč zgolj seznanitev z aktivnostmi v SA, ki ga obvladujeta Intercement s skoraj 73- in Buzzi Unicem s 25-odstotnim lastniškim deležem.
Na decembrski seji je želelo vodstvo občine očitno popraviti ponesrečeni »izpad« točke o SA v novembru. Ob koncu seje je Bucik kolege kljub temu, da te točke ni bilo na dnevnem redu, povabil z avtobusom v Šmartno, »kjer bomo še na kratko eno točko obdelali, ki je zadnjič na občinskem svetu nismo, kjer bo možno Salonit vprašati o investiciji, v Šmartno pa na pokušino olja in vina iti in tam zaključiti«.
Tako se je tudi zgodilo. Bucik je za Delo priznal, da so na povabilo župana Šmartna z izjemo ene svetnice odšli na ogled Šmartna, se zadržali v protokolarnem objektu SA, kjer so jim predstavniki tovarne predstavili načrte, nato pa so večer zaključili z večerjo - a ne na stroške SA. Bucik vztraja, da so sejo končali v sejni sobi in da se na kozarčku po sejah družijo tudi sicer - ne glede na politično pripadnost. Vztrajno zavrača tudi očitek, da je bila njegova dikcija o »obdelavi« točke o sežigu odpadkov v kontekstu olja in vina morda res nekoliko nerodna: »SA je v desetih letih v okoljevarstvo vložil sto milijonov evrov, imamo dolino, ki v tem času ni beležila preseganj PM 10 in ohranili smo delovna mesta.« Po podatkih Arsa je SA v 2015 poleg 13 ton prahu v zrak emitiral tudi šest ton benzena, 644 ton dušikovih oksidov in 26 ton rakotvornih organskih snovi (TOC).
V torek bodo predstavniki Arsa, Kmetijskega inštituta in Veterinarske fakultete v Desklah predstavili meritve zraka, zemljin v okolici vrtcev in šol ter vsebnost kovin v živalih in živilih z območja Kanala. Bucik pravi, da so rezultati neuradno »izredno dobri«.
Slavica Bavdež, članica Eko Anhovo, se ob tem drži za glavo: »Ne mine mesec, da ne bi pokopali koga, ki je umrl za mezoteliomom, sicer redkim rakom, katerega zanesljiv povzročitelj pa je znan - to je azbest.«
Številke o obolelih so grozljive. Samo v splošni ambulanti v Desklah so od januarja 2000 do marca letos pri 342 osebah odkrili 375 rakov - prek dvajset letno.
