Magdalenke od države iztožile 161.000 evrov

Maribor – Konvent magdalenk Marije Magdalene de Poenitentia je proti Republiki Sloveniji pravnomočno dobil tožbo zaradi nezmožnosti uporabe samostana Studenice. Od države so magdalenke dobile 92.552 evrov odškodnine, oziroma skupaj z zamudnimi obrestmi 161.334 evrov.

Pravda med državo in konventom magdalenk oziroma mariborsko nadškofijo kot pravno naslednico tega reda, saj pri nas ne živi več niti ena magdalenka, se je na sodišču vlekla od februarja 2009. Pravni zastopnik nadškofije odvetnik Matej Pirih je vložil tožbo za 622.000 evrov, kolikor je po njegovem prepričanju znašala škoda, ki so jo utrpele magdalenke, ker niso mogle uporabljati samostana. Tega je država nacionalizirala leta 1949 in v njem uredila stanovanja.

A sporno je samo obdobje devetih let, in sicer od uveljavitve zakona o denacionalizaciji, od 7. decembra 1991 do 30. decembra 2000, ko je država Cerkvi vrnila studeniški samostan. Država odškodnini ni oporekala, vprašljiva je bila le njena višina. Sodišče je zato izvedenki Danici Gerbec naložilo, naj izračuna, koliko zaslužka bi ustvarile magdalenke, če bi samostan oddale v neprofitni najem. Ocena Gerbčeve je bila 92.552 evrov in to je upoštevalo tudi sodišče prve stopnje.

Nadškofija ni uspela s pritožbo

Predstavnica za odnose z javnostjo na državnem pravobranilstvu Anita Drev je dejala, da se Republika Slovenija proti tožbi ni pritožila, saj zanjo temelj odškodninskega zahtevka ni bil sporen, pa tudi izvedensko poročilo, ki ga je upoštevalo sodišče, je po mnenju pravobranilstva ustrezna podlaga za določitev odškodnine. Proti sodbi se je pritožil le odvetnik Pirih, a mu sodišče ni ugodilo in je potrdilo odločitev sodišča prve stopnje.

Odvetnik Pirih se namreč že med dolgotrajno pravdo ni strinjal z mnenjem izvedenke. Gerbčeva je tako morala pripraviti še izračuna odškodnine na dan vložitve tožbe decembra 2005 in na dan izdelave dopolnitve izvedenskega mnenja septembra 2011. Oba izračuna sta za magdalenke precej ugodnejša, saj bi po prvi različici dobile 268.000 evrov odškodnine, po drugi pa 328.000 evrov. Vendar sodišče temu ni sledilo, izvedenka je namreč na eni izmed poznejših obravnav pojasnila, da sta bila izračuna v nasprotju z zakonodajo, ker je morala uporabiti določila še neveljavnega odloka.

Odškodnina tudi za kmetijska zemljišča in gozdove

To je že drugi spor, ki ga je proti Republiki Sloveniji dobil konvent magdalenk ali v njihovem imenu Nadškofija Maribor. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov je moral namreč magdalenkam, ker niso mogle uporabljati približno 230 hektarov gozdov na območju Boča in nekaj kmetijskih zemljišč v Studenicah, plačati 96.869 evrov. Tožba se je nanašala na obdobje od 7. decembra 1991 do 14. avgusta 2002, torej od uveljavitve zakona o denacionalizaciji do vračila zemljišč v naravi. Cerkveni red je najprej sklad tožil za 130.783 evrov, a sta pravna zastopnika strank glede nezmožnosti uporabe kmetijskih zemljišč med pravdanjem uspela skleniti delno poravnavo v višini 16.129 evrov. Glede odškodnine zaradi nezmožnosti gospodarjenja z gozdovi nista našla skupnega imenovalca, zato je o zadevi pravnomočno odločilo sodišče in magdalenkam prisodilo 80.740 evrov odškodnine.