Tiskane izdaje
Načrtovalcem vedno bolj dišijo ravne njive, ki jih niti čistiti ni treba, kaj šele, da bi z njih morali odstranjevati nekdanje hale, porušene poslovne stavbe ali rjaveče železje, ki je ostalo po zaprtju. Zato je prav za to ravno polje, na katerem zdaj država ureja poslovno cono, že bilo nekaj konkretnih poskusov spreminjanja namembnosti. Če se samo spomnimo žolčnih in dolgih razprav, ali naj bi za avtoceste okoli in mimo Maribora žrtvovali najbolj rodovitne njive ali ne, potem zaprepašča lahkotnost, s katero tokrat izgubljamo vsaj sto hektarov rodovitne zemlje.
V samostojni Sloveniji je na teh njivah prvi projekt zasnovala Janševa vlada - tam je nameravala postaviti logistični center Oreh. To je bil celo eden od šestih glavnih razvojnih projektov takrat zelo popularnega seznama
razvojnih načrtov takratne vlade. A končni izid je bil žalosten in drag in danes o njem nihče noče niti govoriti, da urejanje poslovne cone na istih njivah ne bi dobilo kakšnega bolj grenkega priokusa.
Nekdanji župan občine Hoče - Slivnica, Anton Obreht, takrat eden od stebrov SDS na občinskih ravneh, je namreč leta 2006 s konzorcijem avstrijskih (!) podjetij podpisal posebno pogodbo, da bo v pol leta priskrbel državni lokacijski načrt za ta logistični center. Čeprav bi moral poznati slovenske predpise in predvsem delovanje državne administracije in njenih ministrstev, ustanov in agencij, se je izkazal za nevedneža, ali pa je verjel svoji državni vladi, da bo to zagotovo uredila. V tako kratkem času pri slovenskih predpisih ni bilo in še danes ni mogoče zagotoviti niti načrta ali dovoljenja za malo večjo drvarnico ali garažo, kaj šele za velik logistični center. Tokrat so vse te administrativne zapreke in vozle preskočili kar s posebnim zakonom, ki pa bo svojo pristranskost in spornost najbrž razkril šele pri kakšnem drugem konkretnem industrijskem načrtu. Pa je takrat Obreht vseeno v pogodbi obljubil, da bo konzorcij dobil 300 tisoč evrov odškodnine, če državnega lokacijskega načrta v pol leta ne bo. Seveda ga ni bilo.
Zahteve avstrijskega konzorcija so romale po sodiščih, dokler po razsodbi dunajskega mednarodnega arbitražnega centra ni občina Hoče - Slivnica (takrat pod novim županom Jožefom Merkešem) plačala kar 488.288,77 evrov odškodninske glavnice in zapadlih obresti. Občina je potem za tolikšen izdatek ovadila nekdanjega župana, ki je takrat že ravnateljeval v slivniški osnovni šoli. Zaradi tega so mu blokirali vso njegovo premoženje in tudi del ravnateljske plače so mu začeli odtegovati. Pozneje je občina pristala na mediacijo, vendar je sedanji župan Marko Soršak takoj na začetku svojega mandata napovedal, da mu tudi v mediacijskem postopku ne bodo kaj dosti popustili. Zdaj že dlje časa o tej mediaciji nismo slišali nič, zato bo treba preveriti, kje je obtičala in ali je že končana.
Zgodba z Orehom se je torej žalostno in drago končala. Ker Magna v latinščini pomeni velika, bi omenjanje prvega povsem zavoženega poskusa zdaj zelo motilo začetek velike Cerarjeve in Počivalškove (pa tudi
Soršakove) zgodbe.
