Ljubljana – Copati, kravata in sani iz otroške pesmice že dolgo ne sodijo več med najpogostejša praznična darila. Danes kupujemo največ elektronskih in gospodinjskih naprav ter kozmetike, decembra pa zapravimo več kot v kateremkoli drugem mesecu v letu, kažejo podatki Statističnega urada Slovenije.
Iz podatkov statističnega urada natančno sicer ne moremo izvedeti, kateri so najbolj priljubljeni predmeti, ki jih položimo pod novoletno drevesce, a vendarle veliko povedo. Decembra se zelo poveča prodaja elektronskih in gospodinjskih naprav, radi kupimo tudi kozmetiko in celo pohištvo, ugotavljajo naši statistiki, manj pa knjige in časopise.
V zadnjem mesecu lani se je vrednost prodaje z elektronskimi in gospodinjskimi napravami v primerjavi s povprečjem v drugih mesecih povečala za skoraj polovico, v trgovinah s kozmetičnimi in medicinskimi izdelki za slabo četrtino. Kupili smo za dvajset odstotkov več oblek in obutve, za 18 odstotkov več smo zapravili tudi v trgovinah z živili.
Delo infografika.
Uvoz se praznično poveča
Konec leta kupujemo tudi veliko igrač in drugih predmetov, primernih za darila, predvsem pa izdelke za ustvarjanje prazničnega razpoloženja, o čemer pričajo podatki o uvozu v zadnjih treh mesecih. Takrat uvozimo za tretjino vseh igrač, ki pridejo iz tujine, skoraj polovico vse uvožene čokolade, prav tako polovico parfumov in toaletnih vod, viskija, nogavic, nakita in penečih vin.
Samo v zadnjo četrtino leta sodijo poštne znamke in razglednice, lučke za novoletne jelke, okraski in drugi izdelki, s katerimi si pričaramo čarobne in bleščeče praznike, ter seveda proizvodi za ognjemete.
Kateri so tisti predmeti, ki si jih decembra najraje kupimo, smo poskušali preveriti v Big Bangu. V tem mesecu se je zelo povečala prodaja v vseh programih, je poudarila vodja marketinga Nataša Bogataj. Na prvih mestih je naštela telefone, proizvode za osebno nego, prenosne zvočnike, televizorje in belo tehniko.
Kupujemo si odpustke
Kaj nas decembra požene v potrošniško mrzlico, čeprav si vsako leto znova obljubimo, da se bomo raje družili, delili lepe misli in denar dali v dobrodelne namene? Aljoša Bagola, kreativni direktor v Pristopu, je ta čas poimenoval čas odpiranja denarnic in zapiranja duš. »Obdarovanje je obred, ki ga ljudje poznajo od pradavnine. V sodobnem času pretiravamo z darili materialne narave, tudi sebi, in poskušamo z njimi zapolniti praznino, ki nastane zaradi pomanjkanja pristnih vezi med ljudmi,« odgovarja eden naših najprepoznavnejših piscev oglaševalskih besedil. »Decembra postane to še bolj opazno, saj želimo biti kar najbolje pripravljeni na božični večer.«
Aljoša Bagola: V sodobnem času pretiravamo z darili materialne narave. Foto: Jože Suhadolnik
S prazniki pridejo v ospredje pomembni rituali. To je čas, ko naj bi se družina zbrala, čas za refleksijo, toda tega nam »silovita centrifuga kapitalizma ne omogoča, zato si z darili kupujemo odpustke za to, ker se ne družimo, kakor bi se kot človeška bitja morali«.
Kljub tej kritični drži nas pomiri z oceno najbolj prodajanih izdelkov. Lestvica kaže, da nam še vedno največ pomenijo dom in obredi, ki sodijo v ta prostor, torej lepo pripravljena kosila in večerje, ustvarjanje prijetnega razpoloženja, toplina ... »Glede tega smo novofobi in novofili hkrati. Radi imamo novotarije, vendar v tradicionalnem, domačnem okolju.«
Tudi kozmetika je nekaj, kar je priljubljeno že od egipčanskih časov, pravi, toda valuta videza in telesnosti še posebno visoko kotira v času, ki ga obvladujejo družbena omrežja in zastavonoše videza, kot je Kim Kardashian. Pohištvo spet lahko povežemo z domom, pomeni gnezdenje in ni slabo znamenje – »če bi le znali krotiti obsesijo in pred nakupom razmisliti, kaj v resnici potrebujemo«.
Delo infografika.
Razsipnejši smo pri živilih
Čeprav porabimo decembra veliko več, še vedno nismo tako razsipni kot potrošniki v drugih evropskih državah. Pri nas se je prodaja izdelkov, ki niso živila, glede na povprečje v vsem letu povečala za slabih 17 odstotkov.
Manj so zapravili za te stvari le še Hrvati in Luksemburžani, na prvem mestu pa so prebivalci Cipra. Nekoliko več smo glede na druge mesece porabili za živila (za 18 odstotkov več) in se umestili na deveto mesto; na prvem mestu so Francozi, ki decembra kupijo za kar četrtino več hrane.