Prebold – Občina in otroci pokojnega denacionalizacijskega upravičenca Aleša Paulina so že leta v več sporih zaradi premoženja, ki je predmet denacionalizacije. Zdaj sta se na prvi stopnji zaključili pravdi, ena v korist občine, druga v delno korist upravičencev. Boj za premoženje traja že 23 let.
Pred kratkim je občina Prebold na prvi stopnji dobila pravdo glede zemljišča, ki ga po mnenju dedičev občina ne bi smela prodati. Pravzaprav je šlo za 17 zemljišč, ki jih je občina prevzela od sklada kmetijskih zemljišč in gozdov bremen prosto, kot je povedal župan Vinko Debelak. Zemljišča, ki so po županovih besedah v vseh občinskih aktih stavbna, so prodali naprej in zdaj tam stojijo hiše. Družina Paulin občino in tudi nekatere kupce toži in poskuša dokazati ničnost pogodb, zemljišča zahteva v naravi. Za zdaj je občini uspelo dokazati svoj prav v enem postopku.
Štirje otroci Aleša Paulina, najmlajši Alojz šteje 85 let, so v denacionalizacijskem postopku dobili 220 kvadratnih metrov v Latkovi vasi, 13,6 hektara v Marija Reki in 113 hektarov v Preboldu. Dvorec so dobili vrnjen po odločbi ministrstva za kulturo marca 2007, osem mesecev pozneje še obveznice Slovenske odškodninske družbe zaradi zmanjšane vrednostni vrnjenega dvorca. Skupno so dobili vrnjenega 95 odstotkov podržavljenega premoženja. Dediči se za preostalo borijo že leta, postopki pa obremenjujejo tudi občinski proračun.
Tožbe izčrpavajo občino
Župan Debelak je že vidno naveličan, saj se tožbe vrstijo druga za drugo: »Za še dve zemljišči čakamo samo še na sodbo, ampak potem jih še cel kup, to pa stane. Samo lani smo za pravne stroške plačali 21.000 evrov. Recimo, da bomo vse dobili in zmagali v postopkih. Kako bomo prišli do tega denarja?« Težave v občini so tudi čisto praktične: »Na zelenici, ki je v postopku, ne moremo nič delati. To pomeni, da ne moremo narediti kanalizacije. Služnosti tu nikakor ne moremo dobiti.«
Primer, ki je rešen v prid občine, čeprav so se potomci pokojnega že pritožili na višje sodišče, bo vplival na ostale, pravita tako odvetnik občine Matjaž Klep kot odvetnica Alojza Paulina Jasmina Gričnik. Opozarjata, da se postopki vseeno razlikujejo med sabo, različni so statusi teh zemljišč, zato tu ne gre za vzorčni primer, po katerem bi lahko sodišče preprosto odločilo tudi v ostalih 16 primerih. Poleg tega vsi postopki niso na istem sodišču, s tem pa se ukvarja tudi več različnih sodnikov. Klep pravi, da bi lahko dobili odškodnino, da pa ta zemljišča ne morejo biti predmet vračanja v naravi. Gričnikova ima nasprotno mnenje in se sklicuje na zakon o denacionalizaciji.
Dvorec pa propada
Še vedno je odprto tudi vprašanje dvorca. V tožbi, ker dvorca niso mogli uporabljati, so dediči zahtevali skoraj 230.000 evrov odškodnine. Sodišče jim je na prvi stopnji dosodilo 40.000 evrov odškodnine, pa so se pritožili. Medtem dvorec propada. Alojz Paulin je že na začetku leta povedal, da se bodo z dvorcem in ostalim premoženjem ukvarjali, ko bodo zaključeni vsi postopki. V Preboldu so zaradi takega odnosa zgroženi, skrbi jih tudi, da bi se družinam, ki v razpadajočem dvorcu živijo, kaj zgodilo.
Odvetnica Jasmina Gričnik pa ugotavlja, da so prav denacionalizacijski upravičenci tisti, ki bi lahko bili jezni, saj so podvrženi spreminjajoči se praksi upravnih organov in upravnih sodišč: »Občutek imam, da se država kljub sprejeti zakonodaji o popravi krivic usmerja k temu, da se premoženje ne bi vračalo. Zato so denacionalizacijski upravičenci, ki jim premoženje po več kot 23 letih od postavitve zahtevka še ni bilo vrnjeno, postavljeni v neenak položaj s tistimi, katerih zahtevek je bil rešen v razmeroma razumnem času.«
Pravni postopki so vsem vzeli že veliko časa in tudi živcev. Odnosi niso dobri, kar kaže tudi izpolnjena napoved Alojza Paulina z začetka leta, da bodo ovadili župana. Vinko Debelak se je namreč res znašel v preiskavi zaradi domnevne zlorabe položaja.