Tiskane izdaje
Ljubljana – Ministrstvo za javno upravo bo vložilo zahtevek za revizijo javnega naročila javnega naročila izdelave preplačane makete drugega tira. Na ministrstvu za infrastrukturo pa so se očitno odločili, da bodo poskušali »napako« odpraviti s pomočjo varuha konkurence. Poznavalci ocenjujejo, da jim ta pri reševanju zapleta, ko so ob merilu najnižje cene izbrali ponudnika z dvakrat višjo ceno, ne bo mogel pomagati.
Direkcija za infrastrukturo, ki je organ v sestavi ministrstva pod vodstvom Petra Gašperšiča, je danes Agencijo za varstvo konkurence (AVK) obvestila, naj preveri, ali so bila ravnanja obeh ponudnikov - izbranega Art Rebel 9, ki je oddal ponudbo v višini 133.590 evrov, in podjetja RPS, ki je ponudilo 60.851 evrov, nato pa sodelovalo kot podizvajalec - skladna s predpisi. Od izvajalca so hkrati zahtevali, naj do ugotovitev AVK umakne maketo »in prekine vse aktivnosti v zvezi z njo«. Direktor AVK Andrej Matvoz zadeve ni želel komentirati, je pa izrazil bojazen, »da bi lahko šlo za zlorabo inštituta varuha javnega interesa«, ki ga opravlja AVK.
Kaj bi sploh lahko ugotovila AVK?
Za kakšne kršitve predpisov, ki bi jih lahko ugotovila AVK, ki pri javnih naročilih opravlja funkcijo varuha javnega interesa, naj bi šlo, ni jasno. V primeru nedovoljenih dogovorov gre načelno za to, da so oddane ponudbe zelo podobne in predvsem visoke, s čimer naročniku omejijo izbiro. »Pri tako različnih ponudbah, ko je ena ponudba dvakrat višja od druge, in hkrati še ob merilu najnižje cene, ponudnika nikakor nista mogla pričakovati oziroma računati, da bo res izbrana dražja ponudba,« pravi sogovornik, ki je želel ostati neimenovan. Dejstvo, da neizbrani ponudnik, ki je pozneje v projektu sodeloval kot podizvajalec, ni vložil zahtevka za revizijo, tem sumom po mnenju našega sogovornika nujno ne pritrjuje. Revizija je razmeroma draga, zaključek pa zelo negotov. Hkrati bi lahko obveljalo, da ima že vsakdo, ki revizije ne bi vložil, od tega določeno korist.
Sporna maketa Foto: Blaž Samec/Delo
AVK ne more popravljati napake direkcije
Kakšno kršitev bi lahko pomenil pozneje dosežen dogovor med obema ponudnikoma, ni znano. Vprašanje pa je, ali bi lahko šlo za kršitev zakonodaje o preprečevanju omejevanja konkurence. Slišati je, da ne in da bi morebiti lahko šlo le za kršitev zakona o javnem naročanju, če se je ponudnik na primer zavezal, da ne bo sodeloval s podizvajalci. »AVK ne more popraviti napake, ki se je zgodila na direkciji za infrastrukturo, saj ta lahko ugotavlja le, ali so bila porušena pravila konkurence na trgu. Kar se tiče postopkovnih pravil izvedbe javnega naročanja, je to v pristojnosti naročnika oziroma državne revizijske komisije, ki odloča v postopku pritožbe, če do tega seveda pride,« pojasnjuje Igor Šoltes, nekdanji predsednik računskega sodišča.
Vendar pa je, kot pravi, zadeva tako jasna, da ni treba ugotavljati, ali sta ponudnika ravnala pravilno ali ne. »Ključno vprašanje je, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je izbral dražjega ponudnika,« pravi Šoltes. Po njegovem mnenju se tudi postavlja vprašanje, kako je mogoče, da je pri razpisni dokumentaciji nastala tako velika razlika v ceni. Pri tem zato ne gre za vprašanje varstva konkurence, ampak vprašanje postopka javnega naročanja, gospodarnosti, smotrnosti in zakonitosti postopka. »Drugi tir postaja farsa. Če še projekta makete niso sposobni izvesti pravilno, potem se postavlja vprašanje, ali je ponovni referendum res potreben,« še pravi Šoltes.
Revizijo lahko zahteva zagovornik javnega interesa
Na ministrstvo za javno upravo so nam potrdili, da bodo vložili zahtevek za revizijo in pred tem proučili vso dokumentacijo, ki je nastala v postopku javnega naročanja, in se posvetovali z drugimi zagovorniki javnega interesa.
To bi pomenilo, da se odločitev naročnika izpodbija in bi se zahtevalo odstop od pogodbe, nato bi direkcija izbranemu ponudniku lahko vrnila maketo, ta pa njej denar. Naročnik bi od pogodbe lahko odstopil tudi zato, ker je bil RPS podizvajalec podjetja Art Rebel 9, česar pa ta menda naročniku ni prijavil.
Borut Smrdel, predsednik državne revizijske komisije (DRK), pojasnjuje, da po pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila in sklenitvi pogodbe zahtevek za revizijo lahko vloži zagovornik javnega interesa, torej ministrstvo, pristojno za javna naročila (oziroma ministrstvo za javno upravo), računsko sodišče, agencija za varstvo konkurence in komisija za preprečevanje korupcije. Zahtevek lahko vložijo v 45 delovnih dneh od dneva kršitve in najpozneje v 12 mesecih od začetka izvajanja pogodbe. »Kadar v revizijskem postopku ugotovljenih kršitev ni mogoče odpraviti (takšen položaj je navadno vedno, ko je pogodba sklenjena), je pristojnost DRK omejena na ugotovitev utemeljenosti zahtevka za revizijo,« še pravi Smrdel.
