Tiskane izdaje
Maribor – »Naš biro je intenzivno delal na tem projektu, kljub temu, da plačil ni bilo, a v dobri veri, da mora biti objekt odprt do začetka EPK,« je na obravnavi na okrožnem sodišču dejal arhitekt Boštjan Vuga. A projekt Maks se je sfižil, biroju Sadar+Vuga pa je ostal le neplačan račun za 650.000 evrov.
Zamisel za Mariborsko kulturno središče (Maks) je zrasla na zelniku bivšega župana Franca Kanglerja in režiserja Tomaža Pandurja. Kot je povedal Vuga, ga je decembra 2009 poklical prav Pandur, naj pridejo v Maribor na ogled lokacij, in kot najprimernejša se je izkazala parcela nekdanje tovarne Merinka. Vuga je dejal, da so do marca 2010 izdelali ponudbo, dobili naročilo in Mestna občina Maribor (MOM) je podpisala pogodbo. »Na začetku leta 2010 je bila naš sogovornik MOM,« je dejal Boštjan Vuga, ki zdaj občino in družbo ZIM, zasnove in vodenje investicij v stečaju, toži za 650.000 evrov.
Po njegovih besedah je septembra 2010 projekt prevzelo podjetje ZIM gradnje, a se s tem v arhitekturnem biroju niso ukvarjali, ker je projekt tekel enako naprej; še naprej ga je potrjevala skupina, v kateri so bili predstavniki občine: »To ni bil prvi primer, da bi za vsako fazo posebej podpisali pogodbo.« Kje bo ZIM gradnje dobil denar, se niso spraševali, saj je prevladalo mnenje, da v ozadju stoji MOM, je povedal Vuga.
Občina računala na državo
A projekt je po spremembi (v načrtovani objekt je bilo namreč treba umestiti še Umetnostno galerijo Maribor) konec leta 2011 po položitvi temeljnega kamna obstal. »Predstavniki ZIM so zagotavljali, da bo občina poravnala vse račune, da so v stikih z njo in poskušajo zadevo pozitivno rešiti,« je dejal Vuga. »Razumeli smo, da sta ZIM in ZIM gradnje le tehnična izvajalca in da za vsem stoji mestna občina.« Tri ključne osebe v občinski komisiji so bile po njegovih besedah Emanuel Čerček, nekdanji svetovalec za investicije, bivši mestni arhitekt Stojan Skalicky in Tomaž Pandur.
Bivši direktor družbe ZIM Matjaž Knez, zdaj šef Darsa, je trditve Vuge postavil v nekoliko drugačno luč. Povedal je, da so projekt Maks podjetju ZIM gradnje, ki je resda imelo minimalni kapital, zaupali zato, da bi pridobilo reference. A podpirala ga je matična družba, ki je imela lastna sredstva in je bila kreditno sposobna, je zatrdil. Res pa je, je dejal, da je banka po spremembi projekta stopila korak nazaj in dejala, da bo posojilo odobrila, ko bo svoj delež zagotovila mestna občina. A to se ni zgodilo, saj je MOM računala na denar države, ki pa ga ta za Maks ni želela dati, deset milijonov, predvidenih za Umetnostno galerijo, pa je namenila za muzej vojaške zgodovine v Pivki.
