Tiskane izdaje
PREBERITE ŠE:
- V Kopru vendarle prešteta večina glasovnic
- 156 zmag, drugod še dva tedna tekme
- Volivci so povedali svoje, udeležba višja kot pred štirimi leti
- Maksuti: Najbolj me je presenetila volilna udeležba
- V Kopru vendarle prešteta večina glasovnic
- 156 zmag, drugod še dva tedna tekme
- Volivci so povedali svoje, udeležba višja kot pred štirimi leti
- Maksuti: Najbolj me je presenetila volilna udeležba
Alem Maksuti, Inštitut za politični menedžment:
Na letošnjih lokalnih volitvah me je morda najbolj presenetila udeležba. Pričakoval sem nižjo volilno udeležbo, in sicer predvsem zaradi vedno manjšega zanimanja za volitve in zato, ker so to že tretje volitve v enem letu. K temu, da so se volivci mobilizirali, sta verjetno nekoliko prispevala kampanja in lokalpatriotizem – izbirali so kandidate, ki so jim najbolj blizu.
Da politične stranke nimajo nič pri organizaciji in vplivu na lokalne volitve, je zgrešena teza, saj gredo določeni glasovi po inerciji glede na strankarsko pripadnost. Trend je, da se število nestrankarskih kandidatov povečuje in posledično se povečuje tudi število izvoljenih. Bolj kot za neodvisnost od politične opcije gre po mojem mnenju za politično modno muho. Težko pa je na podlagi rezultatov lokalnih volitvah sklepati o stanju političnih strank.
V Sloveniji imamo tako rekoč le dve resni politični stranki z lokalno strukturo – SDS in SD –, vse preostalo pa so koalicije zainteresiranih državljanov, ki se iz volitev v volitve preslikajo in prilagodijo.
Na letošnjih lokalnih volitvah me je morda najbolj presenetila udeležba. Pričakoval sem nižjo volilno udeležbo, in sicer predvsem zaradi vedno manjšega zanimanja za volitve in zato, ker so to že tretje volitve v enem letu. K temu, da so se volivci mobilizirali, sta verjetno nekoliko prispevala kampanja in lokalpatriotizem – izbirali so kandidate, ki so jim najbolj blizu.
Da politične stranke nimajo nič pri organizaciji in vplivu na lokalne volitve, je zgrešena teza, saj gredo določeni glasovi po inerciji glede na strankarsko pripadnost. Trend je, da se število nestrankarskih kandidatov povečuje in posledično se povečuje tudi število izvoljenih. Bolj kot za neodvisnost od politične opcije gre po mojem mnenju za politično modno muho. Težko pa je na podlagi rezultatov lokalnih volitvah sklepati o stanju političnih strank.
V Sloveniji imamo tako rekoč le dve resni politični stranki z lokalno strukturo – SDS in SD –, vse preostalo pa so koalicije zainteresiranih državljanov, ki se iz volitev v volitve preslikajo in prilagodijo.
Miro Haček, Fakulteta za družbene vede:
Razloge za večjo volilno udeležbo v primerjavi s prejšnjimi volitvami lahko iščemo pri razmeroma zanimivih situacijah v mestnih občinah in zanimivi ponudbi kandidatov. Nekaterim kandidatom je grozila nevarnost, da ne bodo izvoljeni, in volivci so se angažirali. V nekaterih mestnih občinah je bila tekma zelo negotova, na primer v Mariboru, na Ptuju in v Kranju. Mislim, da bo večina večje volilne udeležbe odpadla na račun nekaterih mestnih občin. V Ljubljani je bilo pričakovati zmago Zorana Jankovića, saj velja za razmeroma uspešnega župana. Presenetilo pa me je, da sta vodilna kandidata v Ljubljani dobila 90 odstotkov glasov, če bo tak rezultat tudi na koncu, kar pomeni, da so vsi drugi skupaj zbrali le desetino glasov, kar je res ubogo. Stranke vladajoče koalicije, razen SD, na volitvah niso dobile prav velike podpore, ta se meri v nekaj odstotkih, odstopa edino SD. Je pa bilo to pričakovati, saj druge stranke nimajo zgrajene lokalne mreže in niti nimajo veliko kandidatov. Uspešnost SLS po številu županov ni presenečenje, saj jih imajo že od prvih lokalnih volitev največ, a to niso župani v največjih občinah in po pomembnosti to ne bo to, kar so nekoč že imeli. Se pa trend nestrankarstva nadaljuje.
Razloge za večjo volilno udeležbo v primerjavi s prejšnjimi volitvami lahko iščemo pri razmeroma zanimivih situacijah v mestnih občinah in zanimivi ponudbi kandidatov. Nekaterim kandidatom je grozila nevarnost, da ne bodo izvoljeni, in volivci so se angažirali. V nekaterih mestnih občinah je bila tekma zelo negotova, na primer v Mariboru, na Ptuju in v Kranju. Mislim, da bo večina večje volilne udeležbe odpadla na račun nekaterih mestnih občin. V Ljubljani je bilo pričakovati zmago Zorana Jankovića, saj velja za razmeroma uspešnega župana. Presenetilo pa me je, da sta vodilna kandidata v Ljubljani dobila 90 odstotkov glasov, če bo tak rezultat tudi na koncu, kar pomeni, da so vsi drugi skupaj zbrali le desetino glasov, kar je res ubogo. Stranke vladajoče koalicije, razen SD, na volitvah niso dobile prav velike podpore, ta se meri v nekaj odstotkih, odstopa edino SD. Je pa bilo to pričakovati, saj druge stranke nimajo zgrajene lokalne mreže in niti nimajo veliko kandidatov. Uspešnost SLS po številu županov ni presenečenje, saj jih imajo že od prvih lokalnih volitev največ, a to niso župani v največjih občinah in po pomembnosti to ne bo to, kar so nekoč že imeli. Se pa trend nestrankarstva nadaljuje.
Simona Kukovič, Fakulteta za družbene vede:
Pri tem, da sta v Ljubljani vodilna kandidata – Zoran Janković in Anže Logar – dobila veliko večino glasov, bi rekla, da je bilo prisotno nekaj strateškosti. Drugi kandidati so bili nekako medli in niso bili v soju žarometov. Morda je bilo to nekoliko strateško, da se glasovi na levosredinskem polju ne bi drobili.
Na lokalni ravni volivci volijo tisto, kar na parlamentarnih ne morejo, in to so nestrankarski kandidati. Tako kot na lokalnih volitvah 2014 se je zgodba ponovila. Absolutni zmagovalci so nestrankarski župani, se pa vidi, katera politična stranka je dobro zgrajena tudi v lokalnem okolju. To so najstarejše stranke, SLS, SDS in SD. Stranke imajo dobro zgrajeno mrežo, organizacijo, prepoznavne kadre, to se pozna tudi na rezultatu volitev. Mislim, da se bo tudi tako kot zdaj ponovila zgodba reelekcije. Zelo težko je župana, ki ima za seboj uspešen mandat, premagati, in ljudje volijo nekoga, ki jim je v občini uredil to in to.
Pri tem, da sta v Ljubljani vodilna kandidata – Zoran Janković in Anže Logar – dobila veliko večino glasov, bi rekla, da je bilo prisotno nekaj strateškosti. Drugi kandidati so bili nekako medli in niso bili v soju žarometov. Morda je bilo to nekoliko strateško, da se glasovi na levosredinskem polju ne bi drobili.
Na lokalni ravni volivci volijo tisto, kar na parlamentarnih ne morejo, in to so nestrankarski kandidati. Tako kot na lokalnih volitvah 2014 se je zgodba ponovila. Absolutni zmagovalci so nestrankarski župani, se pa vidi, katera politična stranka je dobro zgrajena tudi v lokalnem okolju. To so najstarejše stranke, SLS, SDS in SD. Stranke imajo dobro zgrajeno mrežo, organizacijo, prepoznavne kadre, to se pozna tudi na rezultatu volitev. Mislim, da se bo tudi tako kot zdaj ponovila zgodba reelekcije. Zelo težko je župana, ki ima za seboj uspešen mandat, premagati, in ljudje volijo nekoga, ki jim je v občini uredil to in to.
